Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4564 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Življenje se po poletnih počitnicah vrača v stare tirnice; otroci in mladostniki so znova v šolah, nekateri od njih doživljajo pravo kalvarijo na poti od doma do šole zaradi novih voznih redov. Termoelektrarna Šoštanj je tik pred svojim klavrnim stečajem; kako jo bodo reševali in kako bo z ogrevanjem prebivalcev v Šaleški dolini. RTV Slovenija je dobila novo vodstvo. Komentiramo dosežke slovenske zunanje politike na blejskem strateškem forumu. Rezultate volitev v nemški deželi Turingija, kjer je zmagala skrajno desna Alternativa za Nemčijo, bodo pojasnili njeni prebivalci. V Parizu se končujejo paraolimpijske igre, kjer so tudi slovenski športniki vnovič dosegli lepe uspehe. Ljubitelji sedme umetnosti pa se sprašujejo, kdo bo prejel zlatega leva na beneškem filmskem festivalu.
Recesija prihaja ali vendarle ne? Podatki iz gospodarstva si nasprotujejo. Medtem ko nekatera podjetja zaradi zmanjšanja naročil napovedujejo odpuščanja, druga dobesedno cvetijo. Ločuje jih različna stopnja dodane vrednosti oziroma različna konkurenčnost. Kako jo izboljšati, da se v Sloveniji ne zbudimo v gospodarstvu dveh hitrosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica Slovenije; Jani Jurkovšek, glavni direktor Štore Steel; Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.
Po manj kot desetih letih obratovanja šestega bloka epilog dobiva zgodba šoštanjske termoelektrarne. Čeprav je Teš že nekaj časa v rdečih številkah in čeprav so z vseh strani prihajala opozorila, da bodo premog nehali uporabljati prej kot čez desetletje, se zdi, da je pristojne slabo finančno stanje ujelo nepripravljene in brez sistemskih zakonov, ki bi urejali prestrukturiranje regije. O tem, kako bo država preprečila grozeč stečaj družbe in socialno bombo, kako bomo nadomestili manjkajočo električno energijo in zagotovili ogrevanje za Šaleško dolino ter o razlogih za nastali položaj, bomo govorili v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE; Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin premogovnika Velenje.
Začelo se je novo šolsko leto. Čeprav bi lahko rekli, da je šola otrokova "služba", v kateri - enako kot pri odraslih - ni in ne more biti vedno vse prijetno in lahko, pa vse več ljudi opozarja, da zadnja leta številne šolske in obšolske obveznosti šolarje preveč bremenijo. V naši iskreni želji in vnemi, da bi mladim priskrbeli čim več možnosti za uspešno življenje v odrasli dobi, smo starši, učitelji, trenerji in ravnatelji pogosto presegli že vse razumne meje. O tem, kam smo kot družba zaradi pogosto prevelike in nepotrebne količine šolskih in obšolskih obveznosti ter drugih obremenitev in nerealnih ambicij staršev, učiteljev ter trenerjev pripeljali številne osnovnošolce in srednješolce, pa tudi študente v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: dr. Sebastjan Kristovič, profesor na Univerzi Alma Mater Europaea; Marinko Galić, nekdanji nogometaš, ki danes vodi svoj športni center in trenira mlade športnike v Mariboru; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svétov staršev; Žiga Ciglarič, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije.
Kako se v razmerah, ko divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni, ko se že tako ogromne razlike med bogatimi in revnimi še povečujejo in ko so vse vidnejše posledice podnebne krize, lotiti reševanja sveta? Letošnji strateški forum Bled sovpada z začetkom enomesečnega slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu Združenih narodov. Kako se bo tega lotila? Kakšen pomen sploh še ima ta organ in celotna organizacija? Jo je treba tudi vsebinsko reformirati ali pa smo lahko zadovoljni že s tem, da jo v teh težavnih razmerah ohranjamo vsaj približno pri življenju? Gostje: Lučka Kajfež Bogataj, profesorica, klimatologinja, kot članica Mednarodnega odbora za podnebne spremembe tudi soprejemnica Nobelove nagrade za mir; Zlatko Šabić, profesor za mednarodne odnose in svetovalec predsednice države.
Vlada je po poletnih počitnicah zagrizla v romsko problematiko – razmere so se namreč čez poletje na jugovzhodu države hudo zaostrile. Kaj bodo storili pristojni, od organov pregona do socialne službe in šole? S svežnjem sprememb na davčnem področju ni zadovoljen nihče; konfliktoma na Bližnjem vzhodu ter med Ukrajino in Rusijo ni videti konca. Nemčija se spoprijema z napadi z noži v zadnjih dneh, kar krepi nacizem in druge skrajne ideologije v družbi, za katere smo še pred časom mislili, da jih je Evropa po drugi svetovni vojni presegla. V Franciji so se začele paraolimpijske igre. Te in še druge dogodke v tem tednu bomo komentirali v oddaji Tedenski aktualni mozaik.
Posamezni incidenti, v katere so se med poletjem s policijo in tamkajšnjim prebivalstvom zapletli pripadniki romskih skupnosti na jugovzhodu države, so pretresli slovensko javnost in sprožili pozive k celovitejši ureditvi romske problematike v Sloveniji. Ob vsem tem pa nimamo odgovora, kdo je kriv, da so zadeve ušle izpod nadzora. Policija, sodstvo, tožilstvo in inšpekcijske službe prelagajo odgovornost drug na drugega. Na drugi strani je to zelo občutljivo področje, ki se lahko kaj hitro sprevrže v pravo razpihovanje nestrpnosti in diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti. Gostje: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka; Tomaž Bromše, podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani; Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve; Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Samo Pogorelc, župan občine Ribnica.
Obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu osnovne šole, spremembe na področjih razširjenega programa osnovne šole in podaljšanega bivanja, pa tudi novosti pri nacionalnem preverjanju znanja; koreniti posegi na področje šolanja na domu, več ur slovenščine za učence in dijake priseljence. To je le nekaj novosti, ki jih prinaša novo šolsko leto. V tokratnem Studiu ob 17.00 jih predstavljajo predstavniki Ministrstva za šolstvo, Zavoda za šolstvo, ravnatelji in predstavnica Zveze aktivov svetov staršev.
Prehranska samooskrba pri nas je najšibkejša pri zelenjavi in dosega 35 odstotkov ali celo manj. Kmetijska politika pridelave zelenjave ne podpira z neposrednimi plačili. Zaradi težav z namakanjem, vremenskih ekstremov in cenovne negotovosti pri kmetih pridelava zelenjave postaja vse manj zanimiva. So prihodnost zelenjadarstva visokotehnološki rastlinjaki? Je bolj trajnostna pridelava zelenjave na prostem v zemlji ali v zaprtih kontroliranih prostorih, ki zahtevajo visoke investicije? Kakšno vizijo pridelave in oskrbe prebivalcev z lokalno pridelano zelenjavo ima država? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17 h s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MKGP; Niko Miholič, predstavnik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS-ZKŽP; Luka Parovel, mladi pridelovalec zelenjave in predsednik Kmetijske zadruge Koper; dr. Ana Slatnar z oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti, ki smo ga čakali več kot 20 let, je v javni obravnavi do sobote. Nasprotujejo mu tako psihiatri in klinični psihologi kot psihoterapevti. Strinjajo se, da gre za vojno za denar, a vprašanje je, kdo se najbolj bori za zmago. Glavna namera ministrstva je bila, da z zakonom odstrani s trga posameznike, ki izvajajo psihoterapijo na podlagi t. i. vikend tečajev in dolgoročno ogrožajo duševno zdravje posameznikov. Jo zakon uresničuje? Kaj bodo z zakonom pridobili oziroma izgubili pacienti, kako bo vplival na zdravstvene delavce in kako na psihoterapevte na trgu, ki jim bo ministrstvo določilo najvišjo ceno storitev? Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v kabinetu ministrice za zdravje na Ministrstvu za zdravje; dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije; Irena Kosovel, predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje; Tone Vrhovnik Straka, Zveza organizacij pacientov, sicer nekdanji uporabnik psihiatričnih storitev.
Avgustovski vročinski val je popustil, kar pa ne velja za dogajanje doma in po svetu. Vlada se je po vrnitvi s počitnic najprej lotila reševanja težav, ki jih na jugovzhodu države povzročajo nekateri Romi. Ukrepe so zahtevali domačini in opozicija. Prvi je ustanovitev podskupine; pregovorno velja, da če ne veš, kaj bi storil, ustanoviš novo delovno telo. Bo tudi tokrat tako? Na slovenski bančni trg vstopa nova združena banka v madžarski lasti OTP . Kdo bo imel več koristi, njeni komitenti ali lastniki? Medtem ko večina otrok in mladostnikov še uživa zadnje dni počitnic, se nekateri njihovi vrstniki potijo na popravnih in maturitetnih izpitih; ravnatelji pa rešujejo kadrovsko križanko. Oči svetovne javnosti so še vedno uprte v vojaške konflikte med Ukrajino in Rusijo ter na Bližnjem vzhodu; v ospredju zanimanja je tudi konvencija demokratske stranke v Združenih državah, ki drugič v zgodovini v boj za predsednico države pošilja žensko, tokrat Kamalo Harris. Bo njej uspelo na volitvah?
Poletje je obdobje številnih jamarskih odprav v Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Speleologi ga raziskujejo že šest desetletij in je med najbolj obleganimi jamarskimi območji. Prav tam, v visokogorskem krasu, so namreč najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove in nove. Kakšna so letošnja odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče? Kje vse potekajo jamarske raziskave, kaj žene jamarje v globoka brezna, v katerih v času raziskav preživijo več dni ? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Jure Tičar, Jamarski klub Novo mesto; Bogomir Remškar, Jamarsko društvo Danilo Remškar; Matic Di Batista, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana; Peter Mašič, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana.
V Srbiji smo priča protivladnim protestom zaradi napovedi pridobivanja litija, lahke kovine, ki bi lahko pripomogla k pravi revoluciji pri shranjevanju električne energije, predvsem za električne avtomobile. Srbija bi s tem postala bogata država, Evropa pa bi se s srbskim litijem otresla odvisnosti od Kitajske. Po drugi strani si lahko ljudje na spletnih straneh ogledajo degradirana okolja, neprimerna za življenje, ki so jih po izkopavanju zapustile transnacionalne družbe. To je velik izziv za predsednika Srbije Aleksandra Vučiča, še posebej, ker mu zdaj nasprotujejo tudi donedavni podporniki. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 tudi o gospodarskih priložnostih, ki jih ponuja rudarstvo, pa o bogatsvu, ki se tisočletja skriva pod Rodopskim gorovjem. Ali imamo tudi v Slovenjii skrite dragocene rudnine in smo o njih raje tiho? Gostje: dr. Damir Josipovič, geograf; dr. Tomaž Gerden, strokovnjak s področja naravovarstva in novinar; Elena Lunder, predstavnica nevladne organizacije Focus; Boštjan Anžin, dopisnik RTV z Balkanskega polotoka.
Vojna na vzhodu Evrope je z napadom Ukrajine na ruske obmejne regije dobila nove razsežnosti. Za Rusijo predstavlja šok in streznitev, vendar pa je veliko vprašanje, kaj lahko s tem manevrom doseže Ukrajina. O motivacijah za ukrajinski napad in njegovih posledicah za obe državi pa tudi o vlogi zveze NATO bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi; Klemen Grošelj, obramboslovec; Denis Mancevič, analitik in poznavalec post sovjetskega prostora; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV iz Ruske federacije.
Olimpijski ogenj v Parizu je ugasnil. Športniki so že doma, kjer so jim navijači pripravili slovesne sprejeme. Olimpijski duh tudi tokrat ni ustavil konfliktov. S tem ko je ukrajinska vojska vdrla na rusko ozemlje, ta vojna dobiva novo razsežnost; na Bližnjem vzhodu se konflikt iz tedna v teden poglablja; v Združenih državah Amerike narašča vročica pred predsedniškimi volitvami. Zunanjepolitično dogajanje osvetljujejo naši komentatorji. V Tedenskem aktualnem mozaiku pa tudi komentiramo občutno umiritev gospodarske rasti in poletno turistično sezono pri nas.
V slovenski Istri je v juliju dopustovalo približno toliko turistov kot v enakem obdobju lani. Sezona je po številkah prihodov in nočitev primerljiva z lansko. V piranski občini so med tujimi hotelskimi gosti v ospredju Madžari, Italijani so šele na sedmem mestu. Dobro so zasedene turistične nastanitve v koprski občini, kjer je več zasebnih sob in apartmajev kot hotelskih. Kakšen turizem želijo razvijati v slovenski Istri? Se temu prilagaja ponudba mest in podeželja? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dekan Fakultete za turistične študije Turistica Portorož Emil Juvan; direktorica Turističnega združenja Portorož Patricija Gržinič; podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič; lastnik hotela Grand Koper Aleš Piščanc.
Po opravljeni javni razpravi o noveli zakona o gostinstvu smo na gospodarskem ministrstvu preverili, katere pripombe in predloge so dobili in kakšna bo končna rešitev v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin za turistične namene, ki je med sobodajalci in lastniki nepremičnin dvignila največ prahu. Kako predlagane rešitve ocenjujejo omenjeni, pa tudi hotelirji in pristojni v turistično najbolj obiskanih občinah in kako je v resnici rešljiva kriza na trgu stanovanj? Gostje: Matevž Frangež, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport; Uroš Buda, zavod Gostoljubnost slovenskih domov; Gregor Jamnik, združenje hotelirjev Slovenije; Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; predstavniki slovenskih občin.
Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj vodilne dele našega gospodarstva? Gostje: Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke; Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB banke; Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke.
Slovenske gore so vse bolj obiskane, kar vpliva tudi na vse večjo obremenjenost gorskih reševalcev. Letos so imeli že 337 posredovanj, veliko dela z zahtevnimi in s stenskimi reševanji imajo tudi helikopterske posadke. Nepredvidljivo vreme je v zadnjem času stalnica, ki od obiskovalcev gora zahteva odgovorno preudarnost pri izbiri ciljev. Planinska zveza Slovenije in drugi pristojni pa si prizadevajo za prometno razbremenitev najbolj obleganih izhodišč in za uporabo javnega prevoza. Več o varnosti v gorah, nujnih ukrepih in dolgoročnih načrtih v Studiu ob 17.00, ki bo tokrat potekal iz Mojstrane.
Neveljaven email naslov