Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za RTV Slovenija prihaja leto hudih finančnih in kadrovskih omejitev. Kadrovsko-finančni okvir v prihodnjem letu napoveduje občutno skromnejše vsebine, zaradi zategovanja pasu se bo treba odreči nekaterim stalnicam v produkciji RTV Slovenija, okrnjeni bodo tudi najodmevnejši športni prenosi. Pred četrtkovim potrjevanjem programsko-produkcijskega ter finančnega načrta za prihodnje leto bomo v tokratnem Studiu ob 17.00 skupaj z gosti opozorili na nakopičene težave, ki jih tudi 15-milijonska vladna injekcija za pokrivanje narodnostnih programov ne rešuje. Oddajo bo vodil Aleš Kocjan.
Gosti:
- delavski direktor in član uprave RTV Slovenija Franci Pavšer,
- odgovorni urednik Vala 202 Nejc Jemec,
- odgovorni urednik kulturnega in umetniškega programa na Televiziji Slovenija Andraž Pöschl,
- direktorica Digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič,
- medijski strokovnjak, profesor Marko Milosavljević.
4605 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Za RTV Slovenija prihaja leto hudih finančnih in kadrovskih omejitev. Kadrovsko-finančni okvir v prihodnjem letu napoveduje občutno skromnejše vsebine, zaradi zategovanja pasu se bo treba odreči nekaterim stalnicam v produkciji RTV Slovenija, okrnjeni bodo tudi najodmevnejši športni prenosi. Pred četrtkovim potrjevanjem programsko-produkcijskega ter finančnega načrta za prihodnje leto bomo v tokratnem Studiu ob 17.00 skupaj z gosti opozorili na nakopičene težave, ki jih tudi 15-milijonska vladna injekcija za pokrivanje narodnostnih programov ne rešuje. Oddajo bo vodil Aleš Kocjan.
Gosti:
- delavski direktor in član uprave RTV Slovenija Franci Pavšer,
- odgovorni urednik Vala 202 Nejc Jemec,
- odgovorni urednik kulturnega in umetniškega programa na Televiziji Slovenija Andraž Pöschl,
- direktorica Digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič,
- medijski strokovnjak, profesor Marko Milosavljević.
Nepremičninski trg je še vedno pregret, le v Ljubljani se kaže cenovna stagnacija, zato se pojavljajo ugibanja, ali so cene v prestolnici dosegle vrh, pa tudi, zakaj je kvadratni meter novega stanovanja še vedno dražji od treh tisočakov. Banka Slovenije je pritisnila ročno zavoro na kreditiranje. Bo to pripomoglo k nižjim cenam stanovanj na trgu? Država medtem računa na graditev deset tisoč najemniških stanovanj v sedmih letih. So njeni načrti uresničljivi? Ta vprašanja in predloge iz stanovanjskega zakona bodo z voditeljico Majo Derčar komentirali gostje v studiu: Franci Gerbec, pravnik in nepremičninski strokovnjak, podjetje Profundis Dušan Jeraj, direktor in partner v podjetju Taxgroup svetovalne rešitve Zoran Madon, direktor in solastnik družbe Metropola IN
Tretjino kupcev mesa in mesnih izdelkov zanima samo nizka cena. Tako se na našem trgu in krožnikih znajde še marsikaj drugega kot opevani domači izdelki visoke kakovosti. To prikrito resnico razkrijejo šele mesne afere. Zelo pogost je umik ali odpoklic mesnih izdelkov šele potem, ko kupci že pojedo večino domnevno spornih izdelkov. V Studiu ob 17ih iščemo odgovore, kje je izigravanja predpisov najpogostejše, kako učinkovit je nadzor in obveščanje javnosti o tveganih živilih na trgu in kakšna je odgovornost nosilcev dejavnosti.
Mineva 10 let, odkar sta tedanja predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor slovesno podpisala arbitražni sporazum, ki naj bi dokončno rešil mejni spor in tudi končal slovensko blokado hrvaškega vstopanja v Evropsko unijo. Arbitražno sodišče je medtem razsodilo, toda Hrvaška ne priznava razsodbe, Slovenija pa znova grozi z blokado, tokrat hrvaškega vstopanja v schengensko območje. Smo spet na isti točki kot pred desetimi leti in kako naprej? O tem Špela Novak z dopisnik in gosti: dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega prava Tanja Starič, komentatorka in voditeljica Odmevov Vojko Volk, nekdanji veleposlanik na Hrvaškem
S projektom Vključujemo in aktiviramo je Javna agencija za knjigo omogočila nekaterim ranljivim skupinam sodelovanje v literarnih in likovnih delavnicah. V oddaji nastopajo udeleženci teh delavnic in mentorji, ki se strinjajo, da gre za dobro prakso, ki bi jo bilo smiselno nadaljevati. Toda evropsko financiranje projekta se je izteklo, zato avtor oddaje Marko Golja sprašuje tudi ministra za kulturo Zorana Pozniča, ali bo naredil kaj v tej smeri.
Pokrajine zdaj obstajajo le v zavesti ljudi in v ustavi. Novega poskusa ustanavljanja pokrajin se je tokrat lotila lokalna politika ob pomoči državnega sveta in strokovnjakov. Predlog ozemeljske razmejitve ni pogodu vsem. Kaj o tem pravijo tisti, ki naj bi živeli v teh pokrajinah, in kako jim odgovarjajo pripravljalci pokrajinske zakonodaje, je ob sodelovanju dopisnikov preverila voditeljica Katja Arhar.
Pohodništvo je pomemben del slovenske turistične strategije, zanj se odloča vse več gostov. Evropski pešpoti in poti Alpe Adria Trail, ki na poti od Grossglocknerja proti morju prečka našo državo, so dodali 270 kilometrov dolgo daljinsko pot Juliana Trail. Ta poteka okoli Julijskih Alp, v 16-ih etapah poveže deset občin na tem območju ter je plod večletnega sodelovanja in povezovanja Triglavskega narodnega parka, občin, lokalnih turističnih organizacij, domačinov ter zavzetih posameznikov, ki so v pohodništvu prepoznali novo turistično priložnost. Ker se odmika od najbolj obleganih vrhov, je priložnost za ohranjanje podeželja in novo poseljevanje demografsko ogroženih območij.
V Ljubljani poteka sejem Tečem, s katerim se uradno začne največja tekaška prireditev pri nas, Ljubljanski maraton. V soboto v središču mesta tečejo najmlajši, šolarji in dijaki, v nedeljo pa tekači na 10, 21 in 42 kilometrov. O tem, kaj je v resnici zdravo, kje so pasti glede prehrane in kako zagotoviti čimprejšnjo regeneracijo, v tokratni oddaji voditelja Maja Ratej in Jure Jeromen. Med sogovorniki so najboljši slovenski maratonec in rekorder Roman Kejžar, zdravnica Petra Zupet in nekdanji olimpijec Primož Kobe.
V Sloveniji smo pri ogrevanju v zadnjih dveh desetletjih množično prešli z uporabe kurilnega olja na lesna goriva, ki zelo obremenjujejo ozračje. Država bo v prihodnjih letih spodbujala prehod k čistejšim energentom in učinkovito rabo energije. A poleg težavnega nadzora nad kurilnimi napravami je tu še precejšen delež prebivalstva, ki si ne more privoščiti takih naložb. O predvidenih ukrepih na področju ogrevanja, ki bi zadostili tako varnostnim zahtevam kot zmanjšanju izpustov, ter kako se bo država lotila reševanja problema energetske revščine, v tokratnem Studiu ob 17.00.
Ob koncu sezone obiranja jabolk se sprašujemo, kje so na trgovskih policah jabolka, pridelana v Sloveniji, s kratkimi transportnimi potmi in z nizkim ogljičnim odtisom? Se javni zavodi res oskrbujejo s sadjem iz čiščenja starih zalog, ki so preplavile evropski trg? Zakaj samooskrba na področju sadja zadnja leta upada ter katere naložbe za obvladovanje podnebnih in tržnih tveganj bi bile potrebne, da bi preprečili izsekavanje sadovnjakov v prihodnji finančni perspektivi? Več o tem Jernejka Drolec z gosti.
Evropska komisija sestavlja oceno o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengensko območje. Ljudem na obeh straneh meje bi to vsekakor olajšalo življenje. Kaj pa državni interesi? Je Slovenija pripravljena na to, da bo varovanje zunanje evropske meje prevzela naša soseda? O tem, kako Slovenci in Hrvati sodelujemo, koliko drug drugemu zaupamo in koliko obojim zaupajo v Evropi Marjan Vešligaj z dopisniki in gosti.
Festival, kot je Borštnikovo srečanje v Mariboru, je priložnost za pogled v slovensko gledališko produkcijo, vendar je ta na splošno, zlasti če upoštevamo še scenske umetnosti, dosti večja in kaže na to, da je slovensko gledališče izjemno razvejeno ter na visoki ravni. O tem in o problematikah gledališke produkcije tako institucionalnih gledališč kot neodvisne scene voditeljica Brigita Mohorič z gosti v Studiu ob sedemnajstih: umetniškim direktorjem Borštnikovega srečanja Alešem Novakom, selektorjem 54. Borštnikovega srečanja Matjažem Zupančičem in mlado režiserko KUD Moment Niko Bezeljak.
Je tokratno zasedanje voditeljev držav in vlad članic Evropske unije po najnovejšem dogovoru pogajalcev res odločilno, ko gre za vprašanje britanskega slovesa od Unije, ali pa je to samo še eno v nizu vrhunskih zasedanj, na katerih naj bi za omizjem še zadnjič sedel premier Združenega kraljestva? O delu londonskih in bruseljskih pogajalskih skupin ter političnih, gospodarskih in družbenih perspektivah britanskega odhoda iz povezave podrobneje v tokratni oddaji. Voditelj Luka Robida se bo pogovarjal z dopisnico iz Bruslja Mojco Širok in našim poročevalcem iz Londona Adrijanom Bakičem, v studio pa prihajajo predavatelji Jan Grobovšek z Univerze v Edinburgu, Peter J. Verovšek z Univerze v Sheffieldu in Nikolai Jeffs z Univerze na Primorskem.
Po desetih letih je, kot kaže, pred vrati nova gospodarska kriza. Vprašanje ni več, ali recesija bo, ampak kdaj bo. Največ skrbi vzbujajo zunanjetrgovinske vojne, nejasen razplet brexita in stopnjevanje protekcionizma. Tudi slovenska proizvodna podjetja že opozarjajo na upadanje naročil in zniževanje cen surovin. Kako pa so pripravljena na poslabšanje razmer in kaj sploh lahko storijo za ohranitev naložb in prodaje, voditeljica Urška Jereb in gostje: predsednica svetovnega združenja nabavnikov Marina Lindič, direktor Hidrie Iztok Seljak, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Adrijana Brezigar Masten in direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novkovič.
Je Evropska unija zmožna izpolniti svoje obljube? Je sposobna začeti pogajanja o članstvu Albanije in Severne Makedonije, držav, ki imata skupaj manj prebivalcev od majhne Danske? Korak v to smer bi bil znak, da je Schumanova vizija združene Evrope še vedno privlačnejša od alternativ, ki se ponujajo, in znak, da se Evropejci lahko poenotijo, ko gre za vprašanja varnosti. O tem Marjan Vešligaj in gosti.
»Krivici je bilo zadoščeno.« S temi besedami v Kataloniji komentirajo izrek sodb katalonskim in civilnodružbenim voditeljem, ki jih je špansko sodišče zaradi njihove vloge pri referendumu obsodilo na dolgoletne zaporne kazni. Najvišjo kazen, 13 let zapora, je sodišče dosodilo nekdanjemu katalonskemu podpredsedniku Oriolu Junquerasu, ki je bil maja izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu, a svoje funkcije ni mogel nastopiti. Špela Novak z gosti analizira posledice sodb in tudi njihov vpliv na španske volitve, ki bodo čez manj kot en mesec.
Prenovljeni stanovanjski zakon, ki je nastajal dolgo časa v obdobju dveh vlad, je končno ugledal luč sveta. Zdaj bo nanj možno podati pripombe. Zakon podrobno ureja delovanje in dolžnosti upravnika, omejuje stopnje zviševanja tržnih najemnin, najpodrobneje pa določa javne najemnine in subvencije zanje. Neprofitnim kategorijam je odklenkalo. Po novem bodo najemnine v javnih stanovanjih stroškovne, država pa bo povečala sredstva za subvencije. Kako strogi bodo kriteriji za pridobitev subvencij, kaj bo počel stanovanjski sklad, kako bo jamčil za kredite državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, to je nekaj tem za Studio ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar. Gostje: Aleš Prijon, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, Črtomir Remec, direktor stanovanjskega sklada Republike Slovenije, in Richard Sendi, znanstveni svetnik na Urbanističnem inštitutu.
V kolikšni meri lahko oblikovanje prispeva h konkurenčnosti gospodarstva? Stroka je več desetletij čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav; pred dvema letoma ustanovljen Center za kreativnost pa ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega omogoča črpanje enajst milijonov evrov kohezijskih sredstev najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? O izzivih centra ob mesecu oblikovanja Špela Kožar in gosti: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza.
Potem ko je ameriški predsednik Trump ukrajinskega kolega Zelenskega prosil za uslugo, ki bi očitno posegla v ameriško predvolilno kampanjo, je demokratski tabor proti Trumpu sprožil preiskavo pred ustavno obtožbo za odstavitev predsednika. Bela hiša vse obtožbe zavrača kot nepoštene in nelegitimne. O razlogih in širšem mednarodnem kontekstu t. i. ukrajinske afere Miha Lampreht in gosti: dopisnika Vlasta Jeseničnik in Andrej Stopar; publicist, kolumnist in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope Branko Soban; ter zunanjepolitični komentator in publicist Ervin Hladnik Milharčič.
Celjska kotlina je eno najstarejših industrijskih in tudi najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. Kljub izboljšanju so kmetijska in urbana zemljišča še vedno močno onesnažena. Veliko nevarnost pomenita predvsem divje odlagališče na Teharjah in območje stare Cinkarne, kjer so kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot stokrat. Te kovine pronicajo tudi v podtalnico, so pokazale analize. Zdaj dviga prah tudi onesnaženje zemlje na igriščih celjskih vrtcev. Občina je sicer začela sanacijo, a jo je izvajala prepočasi, zato jo je lani prevzela država. Zaskrbljeni starši bi si želeli hitrejših rešitev, še posebno, ker so poletne analize na igriščih nekaterih vrtcev pokazale slabše stanje kot pred dvema letoma. Kaj se dogaja in katere so rešitve, v Studiu ob 17.00 Matija Mastnak in gostje: Helena Grčman, pedologinja z Biotehniške fakultete; Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje Dušan Slapnik, vodja oddelka Mestne občine Celje za okolje in prostor ter komunalo; Boris Šuštar, koordinator Civilnih iniciativ Celje.
Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).
Neveljaven email naslov