Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S potrditvijo nove kmetijske ministrice bo vlada po več mesecih spet v celoti popolnjena, a vprašanje, kako dolgo. Zapletov in izzivov je vedno več. Bodo v ponedeljek zdravniki začeli splošno stavko ali bodo pogajanja, izzvana z opozorilno stavko v začetku tedna, vendarle uspešna? Na tihem protestu so že sodniki, ker vlada ne upošteva odločbe ustavnega sodišča glede ureditve plačnih nesorazmerij. Zaradi napovedanih dodatnih obremenitev je na nogah tudi gospodarstvo, ki med drugim zaskrbljeno spremlja tudi negotove razmere v svetu. Umiritve kriznih žarišč ni na vidiku, naša država pa krepi opozorila proti Izraelu. O teh in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu z Zdenko Bakalar.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
S potrditvijo nove kmetijske ministrice bo vlada po več mesecih spet v celoti popolnjena, a vprašanje, kako dolgo. Zapletov in izzivov je vedno več. Bodo v ponedeljek zdravniki začeli splošno stavko ali bodo pogajanja, izzvana z opozorilno stavko v začetku tedna, vendarle uspešna? Na tihem protestu so že sodniki, ker vlada ne upošteva odločbe ustavnega sodišča glede ureditve plačnih nesorazmerij. Zaradi napovedanih dodatnih obremenitev je na nogah tudi gospodarstvo, ki med drugim zaskrbljeno spremlja tudi negotove razmere v svetu. Umiritve kriznih žarišč ni na vidiku, naša država pa krepi opozorila proti Izraelu. O teh in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu z Zdenko Bakalar.
Ključna težava gospodarstva je pomanjkanje ustrezne delovne sile. Delodajalci rešitev vidijo v tuji delovni sili. Kaj pa druge možnosti? Na primer aktiviranje prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje ali ukrepi delodajalcev, med katerimi sta boljše plačilo in spodbudno delovno okolje. Je vpliv umetne inteligence na kadrovski manko grožnja ali priložnost? Mogoči so tudi ukrepi za spodbujanje starejših, naj dalj časa ostanejo na delovnih mestih. O tem, kaj deluje in kaj ne,voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Slovenije; Polona Domadenik Muren, redna profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije.
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik. Gostje: dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost; dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu; Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
Ustavno sodišče je razsodilo, da se novi zakon o Radioteleviziji Slovenija lahko uporablja vsaj do dokončne presoje ustavnosti. Odločitev sproža zanimive ustavnopravne razprave, pomeni tudi prelomnico v dogajanju na RTV. Kako naj bi novi organi prevzeli upravljanje in vodenje? Kako naj odpravijo škodljive poteze dozdajšnjega vodstva in kako preprečijo morebitno maščevalnost in poglabljanje razkola med zaposlenimi? Bo vlada v nadaljevanju vendarle uskladila RTV-prispevek z inflacijo in kako zares zapreti vrata politiki katere koli barve v našo hišo, o tem bomo govorili v Studiu ob 17.00 z Alešem Kocjanom.
Veliko besed o reformah in iskanje denarja zanje je zaznamovalo iztekajoči se teden. Parlament je potrdil rebalans proračuna in začel razpravo o usodi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vlada pa je predstavila sveženj ukrepov za upokojence. Da so ti koraki še daleč od reform, ki smo jih obljubili v zameno za evropski denar, nas je v tradicionalnih letnih priporočilih opozorila evropska komisija. V oddaji ocenjujemo tudi uspešnost ljubljanske mednarodne konference o sodelovanju pri pregonu vojnih in drugih mednarodnih zločinov, aktualne razmere na ukrajinskem bojišču in ameriške priprave na nove politične predsedniške bitke. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik pa bomo končali filmsko, v Cannesu.
Potem ko smo v Studiu ob 17.00 gostili premierja Roberta Goloba, je svoja stališča do aktualnih vprašanj po letu dni od imenovanja nove vlade predstavila tudi opozicija. Predstavnika opozicijskih parlamentarnih strank smo vprašali, kaj so v Slovenski demokratski stranki in Novi Sloveniji pripravljeni podpreti in kaj je zanje nesprejemljivo, ko gre za reforme, ki jih je Slovenija v zameno za evropski denar obljubila v Bruslju. Na dnevnem redu politike sta tudi politični razkol in poliitčna kultura; ko gre za opozicijski stranki, pa se ni bilo mogoče izogniti precej napetim odnosom med njima.
Po letu dni od imenovanja nove vlade je čas za inventuro. Na Prvem programu Radia Slovenija smo gostili predsednika vlade Roberta Goloba. Zanimalo nas je, kako ocenjuje prehojeno pot in (ne)izpolnjene načrte, zakaj so strateške reforme, nujne za razvoj države, v minulih dneh in tednih zasenčila ideološko obarvana vprašanja, kako politika rešuje zahtevne razmere v zdravstvu. Bodo javni uslužbenci v kratkem prejeli višje plače in kaj bi to pomenilo v luči inflacije in proračuna? Je zaradi prepočasne pokojninske reforme ogroženo črpanje evropskih sredstev? Kakšna so stališča in načrti premiera glede drugega bloka nuklearke, novega letalskega prevoznika in drugih aktualnih tem? O vsem tem premier Robert Golob v pogovoru z Urško Jereb in Alešem Kocjanom.
Kaj se dogaja z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ga ponujajo tri zasebne zavarovalnice in ga ima večina Slovencev poleg obveznega zavarovanja? Vlada je nedavno zamejila najvišjo možno premijo, koalicija pa je predlagala novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem bo to isto premijo oziroma dajatev namesto zavarovalnic pobiral Zavod za zdravstveno zavarovanje. Torej se bo denar namesto v zasebne zavarovalnice prelival v javno blagajno. Kakšne bodo posledice za zavarovance, zavarovalnice in državni proračun, voditeljica Helena Lovinčič z gosti. Gostje: Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Petra Došenović Bonča, izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, strokovnjakinja za zdravstveno ekonomiko; Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije; Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice.
Pol leta od sprejetja proračuna, je pred poslanci že rebalans, potreben predvsem zaradi reorganizacije vlade. Fiskalni svet kljub vsemu opozarja na visok primanjkljaj, skoraj 3 milijarde, še enkrat višji kot lani. Povečanje pa ni posledica zgolj blažilnih ukrepov temveč tudi tekoče porabe, po pokojninski blagajni se namreč vse bolj iz državnega proračuna financira še zdravstvena blagajna. Kakšni so obeti za javne finance, kje so pasti in kje bo treba zategniti pas? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Zdenko Bakalar
Slovenijo, zlasti severovzhodni del so ta teden prizadeli hudi nalivi in številni plazovi, ki še vedno ogrožajo več družin. Ogrožene, pa ne zaradi narave, ampak zaradi vladnih potez, pa se počutijo zavarovalnice, ki zahtevajo umik zamrznitve premij za dopolnilno zavarovanje ali takojšnje poplačilo nastale škode. Je država pripravljena na njihove tožbe? Kaj pa na financiranje dolgotrajne oskrbe? Odgovore iščemo v kritičnem pregledu tedna, v katerem še o stopnjevanju ideoloških zapletov med vlado in opozicijo, pa tudi o volitvah v Turčiji in dogajanju v Ukrajini, o katerem so spregovorili tudi na tokratnem srečanju PEN. Kritični pregled dogodkov tega tedna s Tomažem Celestino.
Poletna turistična sezona je pred vrati. Kakšne spremembe lahko pričakujemo na področju potovanj, dopustovanj, kampiranja in turizma na sploh bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Katjo Arhar.
Ministrstvo za kulturo letos izvaja pomembne reforme: spremenilo bo nacionalni program za kulturo in krovni zakon o uresničevanju javnega interesa na tem področju, spisalo spremljajoči akcijski načrt, hkrati pa izvedlo reformo statusa samozaposlenih v kulturi. Velik zalogaj lahko v izjemno razpršenem in organizacijsko raznolikem kulturnem prostoru uspe le po temeljitem premisleku in z jasnim konsenzom vpletenih. Na regijskih posvetih je ministrstvo že zbiralo predloge, ki bi pomagali zasnovati kulturno politiko prihodnosti. V tokratnem Studiu ob 17ih bomo preverili, kateri so najpomembnejši izzivi za novi program in druge reformne projekte. S predstavniki ministrstva, javnega sektorja, javnih zavodov ter nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi se bo pogovarjal Miha Žorž.
Turčija se je 100 let po ustanovitvi znašla na prelomnici. Kot kažejo rezultati nedeljskih volitev, je turška družba globoko razklana. Predsednik Recep Tayip Erdogan je izgubil dobršen del podpore, a tudi združeni opoziciji ni uspelo pridobiti večine v parlamentu. Za končno odločitev o predsedniku države in prihodnji usmeritvi 85-milijonske muslimanske Turčije bo tako potreben drugi krog volitev. Komu se nasmiha zmaga, kakšne bodo posledice in kaj to pomeni za razvoj Turčije s poznavalci razmer in voditeljico Sandro Krišelj. Gostje: Milan Jazbec, Ministrstvo za zunanje zadeve Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Zijad Bečirović, Ifimes
Slovenija od danes gosti dvotedensko mednarodno diplomatsko konferenco, na kateri se delegati iz 67 držav pogajajo o sprejetju konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu najhujših mednarodnih hudodelstev. Cilj je državam ponuditi mehanizem, s katerim bodo lažje preganjale storilce teh zločinov, in tako narediti korak naprej v boju proti nekaznovanosti. Zdaj se namreč večina storilcev izmakne roki pravice. O tem voditelj Matej Hrastar z uglednimi pravnimi strokovnjaki. Gostje: dr. Vasilka Sancin, predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, nekdanja članica Odbora Združenih narodov za človekove pravice; dr. Matevž Pezdirc, vodja sekretariata Genocide Network pri Eurojustu; dr. Marko Rakovec, generalni sekretar konference, direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za evropske in zunanje zadeve.
Krčevito iskanje vzrokov in rešitev za nasilje med mladimi je zaznamovalo tudi teden, ki se izteka. Pričakovanja so povezana predvsem s starši in šolo. Brez pravega kompasa so se nadaljevala mučna pogajanja o plačah v javnem sektorju in usklajevanje izhodišč za reforme dolgotrajne oskrbe. Bolj uspešna je bila v pogajanjih z vlado o subvencijah avtomobilska industrija, malo gospodarstvo pa še vedno bije plat zvona zaradi stroškov dela in pomanjkanja delavcev. Gledamo tudi prek meja k našim najpomembnejšim mednarodnim povezavam: sprašujemo se, ali je Evropska unija še projekt miru in kako uspešno je mesec dni pred glasovanjem lobiranje za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov. Kritični pregled tedna ta petek z Rajko Pervanje.
Medvrstniško nasilje v Celju in strelska drama v beograjski šoli sta do temeljev pretresla tudi našo družbo in izzvala krčevito razpravo o koreninah nasilja med mladimi in nujnih ukrepih. Kako preprečevati nasilje v šolah in zunaj njih? S katerimi znanji in pooblastili bi bilo dobro opremiti kadre v šolah, da bi lažje preprečevali nasilje in ga sankcionirali? Kdaj, če sploh, je koristno vključiti policijo? Kako naj ravnajo starši? Kdo in kako naj ukrepa, da ne bo nasilja in da bo tudi šola lahko vzgajala za nenasilje? O tem v Studiu ob 17.00 z Juretom Čepinom.
Velko starejših ima zagotovljene bivalne pogoje za življenje v svojem okolju, a se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati in negovati sami, svojci pa take oskrbe sami ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Za take primere je država predvidela oskrbo na domu, sofinancirajo jo občine. Čeprav bi taka pomoč pri osnovnih opravilih, gospodinjstvu in socialnih stikih morala biti prva izbira, je pogosto nedostopna zaradi stroškov in predvsem velikega pomanjkanja kadrov. Delo je težko in premalo plačano. Bo to uredil novi zakon o dolgotrajni oskrbi? Kako se bo ta storitev financirala v prihodnje? Kako pritegniti dodatne, usposobljene kadre? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Mateja Nagode, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo na Ministrstvu za solidarno prihodnost; Liljana Batič Dernovšek, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana; Laura Perko, namestnica predsednice Sekcije za socialno oskrbo na domu pri Socialni zbornici Slovenije; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Deveti maj je dan Evrope, ko v spomin na objavo deklaracije, s katero je francoski zunanji minister Robert Schuman leta 1950 predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, poudarjamo pomen miru in povezovanja na stari celini. Spominjamo se tudi zmage nad nacifašizmom in dne, ko je zmagovita narodnoosvobodilna vojska vkorakala v osvobojeno slovensko prestolnico. Tako pri nas kot drugod po Evropi pa tega dne ne doživljajo vsi enako. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: dr. Božo Repe, redni profesor za sodobno slovensko in občo zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v LJubljani; dr. Jože Pirjevec, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti; Ali Žerdin, sociolog, novinar in publicist.
Smer razvoja Ljubljane je pomembna za njene prebivalce, hkrati pa mora biti kot prestolnica vzor drugim krajem. V Ljubljani potekajo številne urbanistične spremembe in arhitekturni projekti. To odpira več vprašanj. Je v ozadju celovita vizija razvoja, kam se dejansko razvija slovenska prestolnica? Kaj prebivalcem prinaša njeno zgoščevanje navznoter? Kako optimizirati prometno in parkirno politiko? Kakšno naj bo razmerje med zelenim in urbanim? Kako zasledovati cilje podnebne nevtralnosti in zmanjšati učinke globalnega segrevanja? Kako oblikovati mesto, da bo trajnostno, pravično, odprto in prijazno za vse? O vsem tem voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: Rok Žnidaršič, urbanist, podžupan Ljubljane; dr. Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS; Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora; predstavnik Oddelka za promet Mestne občine Ljubljana.
Prvi majski teden je bil počitniško-protestniški. Zaklinjali smo se delavskim pravicam in medijski svobodi ter se zgražali nad sovražnim govorom. Šokirala nas je tragedija iz Beograda, razgalila nemoč sodobne družbe in nas pustila brez odgovora o tem, ali je trinajstletnik moril iz neizmerne stiske, srhljive brezčutnosti ali česa tretjega. Tudi o medvrstniškem nasilju ob začetku drugega mandata sprašujemo generalnega državnega tožilca, o odločitvi Evropske centralne banke za vnovično zvišanje obrestne mere pa slovenskega guvernerja. Komentiramo tudi začetek mature, ukrajinsko protiofenzivo in kronanje Karla tretjega. Kritični pregled tedna ta petek z Matejo Železnikar.
Le še mesec dni nas loči od glasovanja za novo nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. Članstvo Slovenije v tem organu je eden od glavnih letošnjih zunanjepolitičnih ciljev naše države, protikandidatka je Belorusija. Kako potekajo slovenska prizadevanja za ta sedež? So na zunanjem ministrstvu optimistični glede kandidature? Za kaj si bo Slovenija prizadevala ob morebitni izvolitvi v Varnostni svet? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: državni sekretar Samuel Žbogar z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve; veleposlanik Roman Kirn; doktor Boštjan Udovič, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Neveljaven email naslov