Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Združenih državah Amerike se predvolilna tekma začenja zares. Vse kaže na ponovitev spopada med Bidnom in Trumpom, čeprav večina Američanov nobenega izmed njiju ne želi za voditelja države. Letošnje predsedniške volitve bodo največji preizkus ameriške demokracije. Ob vse večji negotovosti, ki jo povzročajo vojna v Ukrajini in Gazi ter množične migracije, grožnja recesije in podnebne spremembe, so tudi volivci vse bolj razcepljeni glede tega, kdo bi lahko ponudil prave odgovore. Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj.
4530 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Združenih državah Amerike se predvolilna tekma začenja zares. Vse kaže na ponovitev spopada med Bidnom in Trumpom, čeprav večina Američanov nobenega izmed njiju ne želi za voditelja države. Letošnje predsedniške volitve bodo največji preizkus ameriške demokracije. Ob vse večji negotovosti, ki jo povzročajo vojna v Ukrajini in Gazi ter množične migracije, grožnja recesije in podnebne spremembe, so tudi volivci vse bolj razcepljeni glede tega, kdo bi lahko ponudil prave odgovore. Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj.
Ukradeno bodalo z Iga je potrebovalo kar 33 let, da se je vrnilo v Narodni muzej Slovenije. Zelo verjetno je, da je bila kraja naročena, saj so storilci vedeli, kaj iščejo. Kdo naroča takšne kraje? Kako deluje trg ukradenih umetnin? Kako se odkriva storilce in preprečuje kraje? Gostje bodo: višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi mag. Uršula Belaj, direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik in kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije dr. Peter Turk.
Srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega voditelja Vladimirja Putina v Helsinkih je bilo dolgo pričakovano, verjetno pa ne bo korenito izboljšalo slabih odnosov med državama. Ameriški predsednik je poslabšal tudi odnose z evropskimi zaveznicami v Severnoatlantskem zavezništvu, saj je vztrajal, da morajo prispevati bistveno več za stroške obrambe. Odprtega spora sicer ni bilo, a nesoglasja ostajajo.
Edward Snowden in Chelsea Manning sta verjetno najbolj znana žvižgača na svetu. Tudi sicer so žvižgači v tujini nepogrešljivi pri razkrivanju gospodarskega kriminala, korupcije, davčnih utaj in podobnega. Toda kaj pomeni biti žvižgač v Sloveniji? Kako opozarjajo na napake v svojem delovnem okolju, kakšen je njihov položaj oziroma usoda in kaj bi lahko naredila država, da bi jih zavarovala? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovorarjajo avtorica knjige Žvižgači, mediji in korupcija Alma Sedlar, žvižgalka Marjana Mrak ter zdravnik Erik Brecelj. Oddajo vodi Marko Golja.
Kako lahko izkoristimo dopust? Ga je treba porabiti v enem kosu ali ga lahko v več delih? Kako je z izplačilom dopusta – je tudi to mogoče? Kakšne pravice imajo starši? In kako je s pravicami tistih, ki želijo na dopust po daljši bolniški odsotnosti? Odgovarjajo: generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katja Rihar Bajuk, predstavnica delovne inšpekcije, sicer vodja Območne enote LJubljana – Kranj Alenka Fritz – Kolbe in strokovni svetovalec, specialist za delovno in socialno pravo z Obrtno podjetniške zbornice Dušan Bavec.
Pred vrati je mesec dni sodnega zatišja, jesen pa prinaša polno novih izzivov, med drugimi, kaj storiti za hitrejše obravnavanje kazenskih postopkov – zlasti zadev s področja gospodarskega kriminala. Bi bila rešitev v ustanovitvi posebnega sodišča za bančni kriminal? O tem, pa tudi o načrtih politike za uvedbo poskusnega mandata za sodnike in zaostritvi odgovornosti tako za sodnike kot tožilce, s predsednikom Vrhovnega sodišča, generalnim državnim tožilcem in predsednikom ljubljanskega okrožnega sodišča.
Globalizacija je šla predaleč in je naplavila populistično ekonomsko politiko. Ta obljublja obrnitev smernic, kot so selitev proizvodnje v tujino, izguba domačih delovnih mest in velike razlike v trgovinskih tokovih. Ameriški predsednik Donald Trump uporablja orodje dviga carin na uvožene izdelke, zlasti kitajske. Evropo je že udaril z uvedbo carin na jeklo in aluminij, grozi pa tudi z ocarinjenjem uvoženih avtomobilov, kar bi močneje prizadelo Slovenijo. Nam grozi, da se bo trgovinska vojna razbohotila čez vse meje? Kdo bo zanjo plačal? O tem vodilni strokovnjaki: ekonomist Jože P. Damjan, član uprave Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka in direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak.
Tudi v Sloveniji primanjkuje ustreznih kadrov, predvsem manj kvalificirane delovne sile. Z nekaterimi državami nekdanje Jugoslavije smo že podpisali sporazume o zaposlovanju njihovih delavcev pri nas. Z julijem imajo prost dostop do slovenskega trga tudi hrvaški državljani. To pomeni, da ne potrebujejo več delovnega dovoljenja in so pri nas v enakem položaju kot drugi državljani Evropske unije. Kakšno je povpraševanje po tuji delovni sili in kako je poskrbljeno za njihovo pravno varnost, kako preprečiti številne kršitve in izkoriščanja in nenazadnje za koga smo še zanimivi?
Po zadnjih podatkih se dostopnost do drog, zlasti marihuane, ki je najbolj razširjena, ter do kokaina hitro povečuje; slovenski mladostniki se na primer pri uporabi konoplje uvrščajo v sam vrh Evrope. O tem ter o škodljivih posledicah in nevarnostih, ki jih prinašajo tudi vedno nove sintetične droge, z gosti iz NIJZ, DrogArt, Stigme, Centra za zdravljenje odvisnosti in policije.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ko so se konec prejšnjega meseca v Velenju pojavili plakati s svastiko in neprikrito rasistično vsebino, so se v slovenskem javnem prostoru odprle debate o novem prebujanju fašizma. Pa seveda ne gre samo za Slovenijo. Ne gre namreč prezreti, da se povsod na svetovnem severu, od San Francisca do Vladivostoka, že leta krepijo družbeno-politične sile, ki se sami svastiki in drugim fašističnim simbolom morda še ogibljejo, ki pa z govorico, ki jo uporabljajo na spletu pa tudi drugod v javnem prostoru, ter političnimi programi, s katerimi se podajajo na volitve, številne zgodovinarje, sociologe, politologe pa tudi povsem navadne državljanke in državljane vendarle spominjajo na zgodovinski fašizem. Kako utemeljene pravzaprav so te primerjave? Koliko podobnosti je med strankami, ki so v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja prevzele oblast v dobršnem delu evropskih držav, in današnjo skrajno desnico? Imamo res opravka z novim prebujanjem fašizma – ali pač z nečim drugim? Predvsem pa – zakaj ta nova politika, naj jo imenujemo tako ali drugače, danes sploh uspeva? Koga vse nagovarja in zakaj številni temu nagovoru tudi prisluhnejo? Zakaj se, navsezadnje, zdi, da ta hip ne levica ne liberalna sredina ne tradicionalna desnica nimajo pravega odgovora na nastop te nove politične sile, če jo lahko tako imenujemo? – To so vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom: politologinja dr. Danica Fink Hafner, sociolog dr. Gorazd Kovačič in zgodovinar dr. Dušan Nećak.
Vse pogosteje slišimo opozorila zdravstvene stroke o tem, da je cepljenje varna in učinkovita zaščita pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Hkrati so vse glasnejša nasprotovanja tistih, ki temu ne zaupajo in so prepričani, da so cepiva nevarna. Kako se informirati v poplavi nasprotujočih si informacij? Zakaj se je cepljenje znašlo v polju ideoloških razprav? In nenazdanje, kaj pomeni, da se nekatere bolezni vračajo v kraje, v katerih jih že dolgo ali pa sploh ni bilo?
Starajoča se družba oziroma demografija in starostna struktura prebivalstva bodo eden največjih izzivov, ki čakajo Evropo. Žal je slika v Sloveniji še bolj črna in posledice bodo precej strašljive. Upokojencev bo vse več, tistih, ki vplačujejo v blagajno, pa zaradi skromne natalitete, vse manj. Narasli bodo stroški za zdravstvo, dolgotrajno osrbo, v prvi vrsti pa bo vprašanje kako napolniti pokojninsko blagajno. Že danes nastaja vrzel na trgu dela. Je rešitev tudi v premišljenih migracijah? Kje so rešitve starajoče se družbe – o tem z nekaterimi slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kako dragi so svetovni športni spektakli? Svetovno prvenstvo v nogometu je še leta 2010 Južnoafriško republiko stalo le približno dve milijardi evrov in pol, štiri leta zatem so Brazilci v nogometni mundial vložili že več kot 10 milijard, podobno kot Rusi letos. Rekord ima Rusija z zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju, ko je porabila blizu 50 milijard. V oddaji o tem, kje so motivi za to, da si nekatere države tako vneto prizadevajo za organiziranje teh velikih športnih dogodkov. Voditelj Igor Tominec in dopisniki.
Turistični delavci ob uspešnih kazalnikih napovedujejo še eno uspešno sezono. Hkrati pa se srečujejo z velikim pomanjkanjem kuharjev in natakarjev. Do konca maja so delodajalci potrebovali skoraj 5 tisoč delavcev, med njimi kar polovico natakarjev. Kako se znajdejo delodajalci, kako med glavno sezono zmorejo delo preobremenjeni delavci deficitarnih poklicev, kako pogosto kadrovske vrzeli krpajo tujci? In še: kaj lahko Sloveniji prinese prost pretok delovne sile iz Hrvaške, kjer za zdaj primanjkuje približno 15 tisoč turističnih delavcev?
Kakšna bo usoda Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna po padcu državnega prostorskega načrta in kakšen vpliv ima vojaška dejavnost na zdravje več kot 20 tisoč državljanov, ki živijo v njegovi neposredni bližini? Ustavno sodišče je namreč razveljavilo načrt, saj pripravljavcem ni uspelo dokazati, da omenjena dejavnost na poligonu Poček nima škodljivega vpliva na pitno vodo. Pravica do nje pa je zapisana v ustavo.
Predsednik države Borut Pahor je povedal, da se bo v sredo srečal s predsednikom parlamenta Matejem Toninom. Pogovarjala se bosta o tem, kako bodo tekli formalni postopki za oblikovanje nove vlade. S predstavniki poslanskih skupin se bo Pahor srečal ob koncu tega tedna ali v začetku prihodnjega, nobenega dvoma pa ni, da bo mandat najprej ponudil zmagovalcu volitev, predsedniku SDS Janezu Janši, tudi če ne bo jasno, ali ima parlamentarno večino. Samo v primeru, če bo nedvoumno in preverjeno informacijo, da je večino glasov zbral kdo drug, se bo Janša odrekel mandatu in bo Pahor podelil mandat drugemu kandidatu.
Ustanovna seja, s katero bo novi sklic državnega zbora uradno začel svoje delo, bo morda prinesla odgovor na ključno vprašanje povolilnega obdobja, in sicer, kakšno vladno koalicijo bomo dobili. Volitve predsednika državnega zbora so namreč doslej praviloma nakazovale, kakšna večina je pozneje sestavila vlado. Vprašanje, ali Janez Janša ali Marjan Šarec, za zdaj ostaja brez odgovora.
vropska komisija ni podala mnenja glede tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe o meji. Slovenija je nad to odločitvijo razočarana. Gre za prevlado politike nad pravom, se glasijo slovenske ocene. Za Hrvaško pa je to še ena potrditev, da gre za dvostransko vprašanje. Premier v odstopu Miro Cerar napoveduje, da bo vlada do sredine julija vložila tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem Evropske unije.
Šolarji odhajajo na zaslužene počitnice. Na malo več kot tretjini osnovnih šol pa se v teh dneh pripravljajo na poskus drugačne organiziranosti jutranjega in podaljšanega bivanja ter interesnih dejavnosti. Na nekaj šolah se bodo prvošolci obvezno učili prvi tuji jezik, v sedmem pa bo postal obvezen drugi tuji jezik. Slišati je, da se pri poskusu v šolah zatika.
Neveljaven email naslov