Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Še vedno ponoči razmišljam o svojem domu in ga sanjam. Morali pa se bomo navaditi, če na isti lokaciji ne bomo mogli več živeti,« pripoveduje Renato Vastl s Poljane na Koroškem, ki se bo moral izseliti. Trenutno je na seznamu 348 objektov po Sloveniji, daleč največ v Zgornji Savinjski dolini. Prav zdaj se predstavniki vladne službe za obnovo po poplavah individualno pogovarjajo z lastniki objektov na ogroženih območjih. Težko pričakovane so cenitve objektov. Kako bodo določili razlivna območja, kdo lahko ostane in kdo ne, kakšno je stanje na treh najbolj znanih slovenskih plazovih, ki ogrožajo vasi in ključne cestne prometnice ter še vedno kažejo zobe. Kako bomo dolgoročno bivali v teh okoljih? Gostje Studia ob 17.00 so bili:
Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah;
Rok Fazarinc, gradbeni inženir, hidrotehnik, ki sodeluje pri številnih projektih protipoplavne varnosti na slovenskih vodotokih;
Miloš Bavec, direktor Geodetskega zavoda Slovenije;
Majda Potočnik, županja Rečice ob Savinji.
4592 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
»Še vedno ponoči razmišljam o svojem domu in ga sanjam. Morali pa se bomo navaditi, če na isti lokaciji ne bomo mogli več živeti,« pripoveduje Renato Vastl s Poljane na Koroškem, ki se bo moral izseliti. Trenutno je na seznamu 348 objektov po Sloveniji, daleč največ v Zgornji Savinjski dolini. Prav zdaj se predstavniki vladne službe za obnovo po poplavah individualno pogovarjajo z lastniki objektov na ogroženih območjih. Težko pričakovane so cenitve objektov. Kako bodo določili razlivna območja, kdo lahko ostane in kdo ne, kakšno je stanje na treh najbolj znanih slovenskih plazovih, ki ogrožajo vasi in ključne cestne prometnice ter še vedno kažejo zobe. Kako bomo dolgoročno bivali v teh okoljih? Gostje Studia ob 17.00 so bili:
Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah;
Rok Fazarinc, gradbeni inženir, hidrotehnik, ki sodeluje pri številnih projektih protipoplavne varnosti na slovenskih vodotokih;
Miloš Bavec, direktor Geodetskega zavoda Slovenije;
Majda Potočnik, županja Rečice ob Savinji.
Strankarski kolegi premiera Pedra Sancheza izražajo prepričanje, da bodo v parlamentu zmogli poiskati dovolj široko podporo za potrditev njegovega novega mandata. Sanchezovi socialisti so na aprilskih volitvah dosegli relativno zmago, a ostajajo brez trdne koalicijske večine v parlamentu. Če Sanchezu ta teden ne bo uspelo, bodo morali Španci v dveh mesecih znova na volišča. Obenem se vse bolj zapletajo tudi odnosi med Madridom in Barcelono, katalonski poslanci v Evropskem parlamentu še naprej ne morejo do potrditve svojih mandatov. Čakamo pa tudi sodbo za katalonske voditelje, ki so že več kot leto in pol v priporu z obtožbo upora.
Lahko bi rekli, da je turizem kot nogomet – vsak misli, da se spozna nanj, vsi imajo mnenje o njem. A najbolj ga poznajo tisti, ki tudi delajo v tej panogi. In skozi izkušnje, razmišljanje, tudi kritike hotelirja, turistične vodnice, kuharskega chefa in vodje turistične kmetije bomo spoznali, kaj po njihovem v slovenskem turizmu deluje, kje pa je še prostor za izboljšave.
Slovenija je do konca maja letos iz sedanje finančne perspektive počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Občine bi za projekte želele evropski denar, vendar tega za marsikatero vsebino ni. V primerjavi s prejšnjo perspektivo je manj denarja za infrastrukturo, več pa ga je za t. i. »mehke«, nesnovne vsebine. Precej nejevolje povzroča tudi slabo delujoč informacijski sistem, zaradi katerega nam je Evropska komisija zažugala, da bo zaustavila izplačila. Ta vprašanja bodo v ospredju tokratnega Studia ob 17-ih z Majo Derčar.
Slovenske gore obišče 1,7 milijona ljudi na leto. Z večjim obiskom v zadnjih letih se povečuje tudi število nesreč. Gorski reševalci, ki so vse bolj obremenjeni, so letos posredovali 282-krat. V Tolminu, ki je najbolj obremenjena postaja, pomagajo jadralnim padalcem, v Posočju največ ponesrečencem pri vodnih športih. Gorski reševalci vztrajno opozarjajo na previdnost in samoodgovornost. Skupaj s Planinsko zvezo Slovenije so izdali zloženko Varneje v gore poleti, na Vršiču so skupaj s kranjsko policijo postavili opozorilne table tudi v tujih jezikih. Zloženke bodo na voljo pri krajevnih turističnih ponudnikih. Gorski reševalci ugotavljajo, da informacije in lepe fotografije na spletu ter blogih lahko zavedejo predvsem tuje obiskovalce, saj so razmere v gorah popolnoma drugačne.
V pogovoru z ministrom za zdravje, Alešem Šabedrom o številnih aktualnih temah, vse od njegovih prvih vtisov na tem položaju, katere nasvete bo dal novemu direktorju ljubljanskega UKC, kako se loteva krajšanja čakalnih dob, kaj predlaga v aneksu 2 glede plačevanja družinskih zdravnikov?
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Delovna skupina za dodatni vodni vir Krasa in Istre je začela delo. Njena naloga je najti vodni vir, ki bi obalnim občinam zagotovil dodatnih 500 litrov pitne vode na sekundo. Po razlitju kerozina v kraška tla le nekaj metrov od izvira Rižane želijo občine od države kmalu slišati konkretno časovnico. Pristojni medtem nadaljujejo preventivne ukrepe in monitoring pred morebitnim onesnaženjem. Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Tjašo Škamperle.
Danes je vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Do leta 2050 bo vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let. In to dejstvo Slovenijo uvrša med najstarejše države na svetu. Izdatki za pokojnine, socialo in zdravstvo se bodo občutno povišali že veliko prej. Pripravljene so spremembe pokojninske zakonodaje. Upokojitvena starost se ne bo povišala, višji bo odmerni odstotek za nove upokojence, novosti se obetajo tudi na področju dvojnega statusa. Bo to dovolj? O predlaganih novostih zakonodaje, pa tudi o tem kdaj pričakovati novo reformo z gosti: državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič, predsednik Obrtne zbornice Branko Meh in predstavnik Pergama Aljoša Čeč.
24 let po genocidu v Srebrenici in po koncu vojne v Bosni in Hercegovini, se zdi, da so države zahodnega Balkana še vedno ujetnice istih nasprotij kot pred vojno. V zadnjem času smo priča nekaterim novih procesom, ki morda napovedujejo drugačno razmerje sil. Spremembe se napovedujejo v Albaniji, Srbiji, posledično morda tudi na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini. Bodo te utrdile evropsko perspektivo ali pa bo Balkan ostal prizorišče merjenja moči velikih držav?
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Sedem desetletij Posavskega muzeja, ki domuje v Gradu Brežice in varuje kulturno dediščino ter v njem nakopičeno bogastvo iz zgodovine bomo v današnjem Studiu ob 17-ih prikazali s pripovedmi muzejskih predmetov o ljudeh, delu, umetnosti, vojni in miru. O muzeju, ki ni zaprašen, ampak živi z ljudmi in krajem v živo iz Viteške, najlepše baročne dvorane pri nas. Voditeljica bo Alenka Terlep. Lahko nas boste spremljali tudi v živo iz brežiškega gradu na spletni strani radioprvi.si .
Neveljaven email naslov