Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Decembrske volitve v Srbiji so pokazale, kako šibki so demokratični procesi v regiji. Evropska perspektiva je le ena od možnosti, proti katerim se države Zahodnega Balkana obračajo v iskanju svoje geopolitične opredelitve. Kam jih vleče, kaj jih odvrača, kako privlačne so evroatlantske integracije in kako mikavne vpetosti v rusko ali kitajsko interesno sfero? O tem voditelj Marjan Vešligaj v Studiu ob 17-ih z evropskim poslancem Klemnom Grošljem, analitikom Farisom Kočanom ter beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Decembrske volitve v Srbiji so pokazale, kako šibki so demokratični procesi v regiji. Evropska perspektiva je le ena od možnosti, proti katerim se države Zahodnega Balkana obračajo v iskanju svoje geopolitične opredelitve. Kam jih vleče, kaj jih odvrača, kako privlačne so evroatlantske integracije in kako mikavne vpetosti v rusko ali kitajsko interesno sfero? O tem voditelj Marjan Vešligaj v Studiu ob 17-ih z evropskim poslancem Klemnom Grošljem, analitikom Farisom Kočanom ter beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Predsednik vlade Marjan Šarec je sprejel odstop ministra za kulturo Dejana Prešička. Dejal je, da kljub njegovim dosežkom ni mogoče spregledati, da so odnosi na ministrstvu tako slabi, da je nadaljnje delo ministra pod vprašajem. Kakšni so globlji vzroki odnosov na ministrstvu za kulturo? Verjetno so k razmeram pripomogle pogoste kadrovske menjave, desetletni zaostanki na sistemskem reševanju področja, finančni rezi …, nekaj pa tudi nepripravljenost širšega področja kulture na večje spremembe, ki prinašajo tudi negativne ukrepe. Kako globoka je torej kriza v kulturni politiki?
Venezuelo, ki je kljub največjim zalogam surove nafte na svetu v hudi gospodarski krizi in so jo zaradi pomanjkanja zapustili trije milijoni ljudi, pretresajo nemiri. Oblast je prevzel opozicijski voditelj Juan Guaido – tega so takoj podprle ZDA in nekaj držav v regiji. Na stran predsednika Nicolasa Madura, ki ga podpira vojska pa je stopila Mehika, Bolivija in Kuba skupaj z Rusijo in Turčijo. Nemirna Venezuela je na največji prelomnici v svoji novejši zgodovini.
Z rebalansom je vlada razdelila več kot 500 milijonov evrov, večino za plače, socialo, družinske prejemke, več bodo dobili tudi upokojenci. Bodo prilivi sledili optimistično zastavljeni porabi, ob tem, da se kopičijo znamenja upočasnitve gospodarske rasti? Koliko bo sploh ostalo za naložbe? Bo namesto načrtovanega presežka na koncu v državni blagajni primanjkljaj? Zakaj se vlada ne ozira na opozorila fiskalnega sveta o preveliki porabi? Tudi o tem v današnjem Studiu ob 17h z Zdenko Bakalar.
O prenovi Zadrževalnika Vogršček se govori že več kot desetletje, kmetje v Vipavski dolini pa so se morali vnovič sprijazniti z neuresničeno napovedjo v zvezi z začetkom obnove namakalnega sistema. Zakaj se dela na zadrževalniku niso začela jeseni, kot so jim obljubili, kdaj se bo desetletje agonije končalo? Kmetje želijo vedeti, ali lahko računajo na to, da bo voda v ceveh že pred bližajočo se namakalno sezono, dolgoročno pa naj bi namakalni sistem služil tudi za namakanje kmetijskih površin Zgornje Vipavske doline. Prav tako jih zanima ali bo voda neoporečna in primerna za namakanje.
Pobeg iz koprskega zapora ni pokazal samo težav zaporskega sistema pri nas, ampak je služil tudi za obračun z obstoječim konceptom prestajanja kazni zapora in pripora pri nas. Tako so za nekatere zapori prestižni hoteli, pazniki pa služabniki zaporov, zato želijo te spremeniti v povsem kazenske ustanove, paznike pa v sodnike z možnostjo kaznovanja. V oddaji več tudi o spopadu omenjenih dveh konceptov.
Tudi Slovenija ima zastarelo zakonodajo glede opredelitve posilstva. Široka akcija v civilni družbi je le privedla do tehtnega razmisleka o potrebnih spremembah kazenskega zakonika. Slovenska kazenska zakonodaja namreč dojema posilstvo kot kaznivo le, če so navzoči nasilje, grožnje ali prisila, kar ni v skladu s standardi človekovih pravic in z mednarodnim pravom. V oddaji tudi o tem, kakšne naj bodo spremembe, pa tudi o stereotipih in predsodkih.
Je v Sloveniji treba ustaviti širjenje populacije rjavega medveda? Sobivanje naj bi namreč postalo nevarno, zaradi česar Zavod za gozdove predlaga odstrel 200 medvedov. Nevladna organizacija Alpe Adria Green, ki je bila uspešna s tožbo na upravnem sodišču, trdi, da bi bila s tem storjena nepopravljiva škoda, saj bi odstrel pomenil pregrob poseg v zavarovano živalsko vrsto in rušenje biotske raznovrstnosti. Odločitev v zvezi s tem je zadržana.
V Studiu ob 17-ih bomo govorili o Magni, še posebej o okoljevarstvenem dovoljenju, ki so ji ga izdali ob koncu prejšnjega leta in še vedno ni pravnomočno. Nanj se je namreč pritožila organizacija ROVO. Kaj to pomeni za Magno, kaj za druge morebitne vlagatelje v Sloveniji in zakaj se pri tem zapleta prav na vsakem koraku, bomo skušali razjasniti v tokratni oddaji. Voditelj bo Aleks Horvat.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pred nami so dobri štirje meseci do evropskih volitev, obdobje, v katerem bomo slišali veliko politične samohvale in medsebojnega kritiziranja, spremljali pripenjanje zaslug za dosežke in dobivali obljube. Pred volitvami v Evropski parlament v oddaji o tem, kako trden je projekt evropskega povezovanja, ali ga spodkopavajo težnje po močnejših nacionalnih državah, pa tudi o tem, kako lahko proevropski politiki odgovorijo evroskeptikom.
Približno petina slovenskih domov za starejše ima finančno izgubo. Ta se še poglablja zaradi dogovora vlade o zvišanju plač v javnem sektorju in zvišanja minimalne plače. Kot kaže, bodo domovi breme višjih stroškov dela prenesli na oskrbovance. Zakaj država ne zagotovi manjkajočih sredstev, temveč prenaša breme na najranljivejše? Se z višjimi cenami poslabšuje dostopnost do institucionalnega varstva? Kdaj bo zaživel sistem ureditev domače oskrbe in dolgotrajnega varstva?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ob iskanju najemniškega stanovanja je eno od poglavitnih meril višina najemnine. Te cene so med najvišjimi v prestolnici. Vzrok za to je po prepričanju številnih – vsaj glede na razpravo v zadnjem času – platforma Airbnb. Pa ga lahko označimo za enega od krivcev za nastalo situacijo, ko študentje, mladi pari in družine težko pridejo do cenovno sprejemljivih najemniških stanovanj?
Slovenija v prihodnjih letih po desetletju premora spet načrtuje velike infrastrukturne projekte: drugi tir Divača-Koper, drugo cev predora Karavanke, tretjo razvojno os … A medtem ko se je pri drugem tiru zapletlo pri financiranju, se je pri Karavankah pri izboru izvajalca, konec prejšnjega leta pa smo izvedeli še, da se bo zamaknil tudi začetek graditve avtoceste Slovenj Gradec-Velenje. Javnost, zlasti pa gradbinci medtem nestrpno čakajo na nove projekte. V oddaji o tem, kako bodo šli skozi sito javnega naročanja, ali je naše gradbeništvo v zadostni kondiciji zanje, in seveda tudi o tem, kdaj bodo zabrneli prvi stroji.
Zaposleni na centrih za socialno delo ne bodo stavkali. Ministrstvo za delo jim je obljubilo dodatne zaposlitve. Kdaj torej lahko pričakujemo, da bodo strokovni delavci na centrih začeli opravljati svoje delo bolje kot danes, se začeli strankam posvečali toliko časa, kolikor je treba? V oddaji tudi o tem ali je centrom uspelo odpraviti zaostanke pri izdaji odločb za otroški dodatek, za znižano plačilo vrtca in druge prejemke.
V oddaji gostimo predstavnike parlamentarnih opozicijskih strank. Kateri so po mnenju SDS, NSI, Levice in SNS ključne priložnosti in pasti za Slovenijo v letu 2019, kako sodelovati z vlado, kako sodelovati znotraj opozicije, kako odločilne bodo evropske volitve?
Kakšen je bil svet v letu 2018 ? Mednarodne pogodbe niso več tako trdne in močnejše države preizkušajo, ali bi z novim merjenjem moči lahko povečale prednost pred drugimi.
Politika v letu 2018: obljube, obljube in še enkrat obljube. Veliko političnih je bilo danih vse leto. To ne preseneča, saj smo imeli dvoje volitve – parlamentarne in lokalne. Dobili smo vlado Marjana Šarca, 212 občin pa nekatere nove, druge pa nove-stare župane. Ne glede na to težave Slovenije ostajajo. Kljub dobri gospodarski rasti je v državi še vedno 268 tisoč revnih, med njimi tudi nekateri, ki ne morejo dostojno živeti od svojega dela.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov