Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mineva 20 let, odkar je Slovenija, skupaj s šestimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami postala članica zveze NATO. Obletnica je priložnost, da analiziramo prehojeno pot in pogledamo, v kakšni kondiciji je danes zavezništvo. Kateri so glavni izzivi in odprta vprašanja, s katerimi se zveza NATO ukvarja v času, ki ga zaznamuje vojna na vzhodu Evrope? In kako je članstvo vplivalo na preoblikovanje Slovenske vojske? Več v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostej voditelja Blaža Ermenca so:
- Dr. Andrej Benedejčič, veleposlanik pri stalnem slovenskem predstvaništvu pri NATO
- Robert Škrjanc, novinar in komentator Radia Slovenija
- Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist
- Dr. Damir Črnčec, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo
4542 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Mineva 20 let, odkar je Slovenija, skupaj s šestimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami postala članica zveze NATO. Obletnica je priložnost, da analiziramo prehojeno pot in pogledamo, v kakšni kondiciji je danes zavezništvo. Kateri so glavni izzivi in odprta vprašanja, s katerimi se zveza NATO ukvarja v času, ki ga zaznamuje vojna na vzhodu Evrope? In kako je članstvo vplivalo na preoblikovanje Slovenske vojske? Več v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostej voditelja Blaža Ermenca so:
- Dr. Andrej Benedejčič, veleposlanik pri stalnem slovenskem predstvaništvu pri NATO
- Robert Škrjanc, novinar in komentator Radia Slovenija
- Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist
- Dr. Damir Črnčec, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo
Odkar se krči samogradnja, trg pa večini ne omogoča nakupa ali najema bivališča po znosnih cenah, se krepi mnenje, da je preskrba s stanovanji družbeno in politično vprašanje. Slovenija ima od leta 2015 resolucijo o stanovanjskem programu, letos je bila sprejeta tudi novela stanovanjskega zakona. Prave stanovanjske reforme pa še vedno ni. Pobude mladih in opozicije se krepijo, stanovanjska politika bo očitno pomembna volilna tema. Na katera vprašanja lahko že odgovorijo ministrstvo, politične stranke in zainteresirani mladi? Prisluhnite Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar. Gosti: – Maša Hawlina, sociologinja, članica Zadruge Zadrugator; – Georgi Bangiev, direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor; – Tomaž Lisec, poslanec SDS (Slovenske demokratske stranke); – Marko Koprivc, poslanec SD (Socialnih demokratov).
Kmetijstvo je gospodarska dejavnost, ki je najbolj izpostavljena vremenskih razmeram, zato je tudi prva žrtev podnebnih sprememb. Kot prvi sektor v Sloveniji je že pred približno dvema desetletjema dobilo strategijo prilagajanja podnebnim spremembam. Ta je šla sicer v pozabo, toda kljub temu se je na področju prilagajanja kmetijstva v tem času dogajalo marsikaj. Ves čas pa se stroka spopada tudi z izzivi, kako zmanjšati vpliv te dejavnosti na okolje in podnebje. O vsem tem v Studiu ob 17 ih Jernejka Drolec z gosti. To so: - dr. Andreja Sušnik, agrometeorologinja iz Agencije za okolje – ARSO, - prof. dr. Denis Stajnko, profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, - dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. V oddaji predstavljamo tudi (posneta) stališča drugih akterjev. To so: - prof. dr. Marina Pintar, vodilna strokovnjakinja za namakanje z Biotehniške fakultete; - mladi kmet Miha Štular iz poljedelske kmetije Pr' Halovc iz Strahinja; - dr. Andrej Toplak, svetovalec specialist za govedorejo, iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj; - Iris Škerbot, specialistka za varstvo rastlin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje.
Cene energentov letijo v nebo. Električna energija, zemeljski plin, premog, les in hrana se skokovito dražijo. Koliko časa se utegne ta balon še napihovati, kaj lahko v zvezi s tem stori država in kdaj bo ta rast opazna tudi v višjih zneskih na naših položnicah? O vsem tem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: – Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, – Diana Horvat, direktorica sektorja za trženje v Energetiki, – Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, – Blaž Bračič, član uprave NLB skladi.
Ruski volivci ta konec tedna volijo 450 članov Dume, poleg tega pa še 39 regionalnih parlamentov in devet regionalnih voditeljev. Volitve v ruski parlament veljajo za preizkus podpore vladajoči stranki v Kremlju. A tokrat so bolj kot zaradi kandidatov na volilnih listah zanimive zaradi tistih, ki jim zaradi različnih razlogov niso pustili kandidirati. Razmere v svetu se močno spreminjajo in to so izzivi tudi za največjo državo, ki vse težje ohranja položaj velesile. O vsem tem, o odnosih Evropske unije z Rusijo in o slovensko-ruskih odnosih voditelj Marjan Vešligaj z gosti. Gostje: - državni sekretar Stanislav Raščan, - naša dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, - naš komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht, - poznavalec dogajanja v Rusiji, poslovnež in nekdanji diplomat Denis Mancevič.
Po mesecih omejitev, strahu pred okužbo in političnih delitev je sredi tedna na ulicah Ljubljane zavrela kri. Odstiramo ozadje protestov ob uvajanju pogojev PCT in razkrivamo, komu izgredi najbolj koristijo. Ocenjujemo načrte prve bruseljske dame glede zdravstva, gospodarstva in geostrateškega položaja Evrope ter glede boja proti nasilju nad ženskami in nad novinarji. V oddaji tudi o težkih energetskih odločitvah Slovenije in novem porazu na evropskem sodišču, pa tudi o izjemno zanimivi predvolilni Nemčiji in papeževi turneji po Srednji Evropi. Kritični pregled tedna tokrat z Gabrijelo Milošič.
V četrtem valu epidemije ne bo zapiranja gospodarstva, je pa zato strožje izpolnjevanje pogojev PCT (prebolel, cepljen, testiran). Podjetja, manjša in velika, se ves čas epidemije trudijo, da ne razočarajo kupcev. Pri tem se spoprijemajo z notranjimi in zunanjimi težavami. Cepljenje, vladni odloki, pomanjkanje ustrezno usposobljenih zaposlenih, zamude pri dobavah materialov in surovin, potrebe po vlaganjih – vse to so izzivi, o katerih bodo v živo s sejemskega prizorišča MOS Celje govorili izkušeni podjetniki iz regije. Voditeljica Maja Derčar. Gosti: – Nuša Höllige, lastnica in direktorica podjetja Profagus, – Miran Rauter, lastnik in direktor podjetja Hermi, – Marko Drobnič, predsednik uprave podjetja Talum. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Tradicionalni letni nagovor o stanju v Evropski uniji je priložnost, da se politični voditelji in državljani ozremo h ključnim nalogam in izzivom povezave ter iščemo možne rešitve. Tokrat so v ospredju končanje zdravstvene krize, okrevanje gospodarstva s pomočjo skupnih sredstev, zelena in digitalna preobrazba ter krepitev strateške neodvisnosti Evrope v svetu. Nagovor pa spodbuja tudi razmislek, kako naprej – se bo Unija še poglabljala in na katerih področjih, kaj so temeljne skupne vrednote in kako poenotiti različne vizije? Govor predsednice komisije Ursule von der Layen komentiramo z našim posebnim poročevalcem Lukom Robido in evropskimi poslanci iz Strasbourga ter z voditeljico Sandro Krišelj in analitiki v ljubljanskem studiu. Gostje: - profesorica Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, - profesor Matej Avbelj, Fakulteta za državne in evropske študije, - evropska poslanka Tanja Fajon, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov, - evropska poslanka Romana Tomc, Poslanska skupina Evropske ljudske stranke, - evropski poslanec Klemen Grošelj, skupina Renew Europe.
Vesolje je za človeka izredno negostoljuben kraj. A vendar so načrti za stalne človeške postojanke na Luni in celo Marsu že precej izoblikovani. Kakšni so torej izzivi, ki čakajo prve dolgotrajnejše odprave v prostor stran od Zemlje, kjer je gravitacije zelo malo ali nič, sevanja veliko ali preveč, izolacija in dolgotrajno bivanje v ekstremnih pogojih pa vsakdanjost? Da bi bile odprave uspešne, je treba kar najbolj omejiti škodljive učinke bivanja v takih razmerah. Tega se strokovnjaki lotevajo na različne načine, možne rešitve iščejo tudi v Planici. Tamkajšnji raziskovalni laboratorij PlanHab bo te dni bogatejši za človeško centrifugo, s katero bodo preverili, koliko lahko pri bivanje na Luni ali Marsu olajša umetno ustvarjena težnost. Kje torej prežijo največje nevarnosti za fizično in psihično stanje ljudi v ekstremnih zunajzemeljskih razmerah ter na kakšne načine bi se jih dalo nasloviti voditeljica Nina Slaček razpravlja s strokovnjaki, ki se že vrsto let ukvarjajo z raziskovanjem različnih vidikov bivanja v vesolju. Gostje: - prof. dr. Igor Mekjavić, Inštitut Jožef Stefan, vodja raziskovalnega laboratorija PlanHab, ki deluje v okviru Nordijskega centra Planica; - prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, predstojnica katedre za oftalmologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti; - prof. dr. Matej Drobnič, izredni profesor za Ortopedijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in specialist ortopedske kirurgije na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana.
Poročila podnebnih znanstvenikov vse bolj skrbijo. Brez občutne omejitve izpustov toplogrednih plinov drvimo v katastrofo. Ne glede na to, kako uspešna bo podnebna konferenca v Glasgowu, so podnebne spremembe že dejstvo in z njihovimi posledicami bomo morali živeti. Kako smo na to pripravljeni v Sloveniji? Bomo morali zaposliti več zdravnikov za tropske bolezni, ali že vzgajamo poljščine, odporne na sušo, bomo prisiljeni opustiti večino smučišč? So intervencijske službe usposobljene, je v mestih dovolj dreves? Naši novinarji so preverili nekatera najpomembnejša področja, od zdravstva in pridelave hrane do turizma, zavarovalništva, usposobljenosti intervencijskih služb in načrtovanja mest. Ugotovitve in načrte komentirata voditeljica Špela Novak in klimatologinja Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Agenciji RS za okolje.
Po več kot tisoč ljudi na dan se pri nas nanovo okuži s covidom, a tudi zaradi obljub o nezapiranju šol in gospodarstva vzdušje ni tako dramatično kot prejšjič ob takih številkah. Doma je steklo predvolilno ogrevanje, med drugim z interpelacijama proti ministroma za šolstvo in pravosodje. Komentiramo načrte za širitev policijskih pooblastil, visoke globe za zmerjanje oblastnikov ter agonijo Slovenske tiskovne agencije, ki kljub sodnim odločitvam že več kot 250 dni čaka na plačilo za opravljeno delo. O preobratih in spotikanjih v tekmi za naslednika kanclerke Merklove se pogovarjamo z našo berlinsko dopisnico, s svojcem žrtve pa o svetu po terorističnem napadu na Združene države pred dvema desetletjema. Kritični pregled tedna tokrat pod taktirko Matjaža Trošta.
Pred 20-imi leti so teroristični napadi na Združene države Amerike šokirali ves svet. Odgovornost zanje je kmalu prevzela teroristična mreža Al Kaida. Sledila je ameriška vojna napoved islamskemu terorizmu in napad na Afganistan, nato še na Irak. V imenu vojne proti terorizmu so bile marsikje močno okrnjene človekove pravice, v ZDA in drugod po zahodnem svetu se je poslabšal odnos do muslimanov. Kako so napadi 11-ega septembra 2001 vplivali na mednarodno skupnost in tudi na naša življenja? Kako velika grožnja za mir je dandanes islamski terorizem? O vsem tem v Studiu ob 17-ih Blaž Ermenc in sogovorniki: - ameriški dopisnik dr. Andrej Stopar, - novinarski kolega Matej Šurc, - dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije, - dr. Matjaž Nahtigal, katedra za mednarodne odnose, FDV
Na svetu je 26 milijonov ljudi, ki so morali v strahu za življenje zapustiti domovino. Po zmagi talibanov v Afganistanu naj bi se jim pridružili še novi. V zadnjih letih vse več ljudi za mednarodno zaščito zaprosi tudi v Sloveniji. Priznana zaščita je za večino beguncev le prvi korak v novo življenje, sledi naporno obdobje integracije. S kakšnimi izzivi se pri vključevanju v družbo srečujejo begunci pri nas in kaj prinašajo nedavno uveljavljene zakonske novosti? Ob robu napovedi o novih prihodih beguncev iz Afganistana ponavljamo pogovor Lucije Dimnik Rikić z gosti: Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, - Franci Zlatar, vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji, - Blanka Rihter z Zavoda za zaposlovanje, - Goran Popović, ravnatelj osnovne šole Livada.
Za tretjo razvojno os, ki bo povezala Slovenijo po vertikali vse od Koroške do Bele Krajine, bomo po zdajšnjih ocenah potrebovali približno milijardo in 300 milijonov evrov. Vse torej kaže, da bo po vrednosti del prekašala cesto skozi trojanske predore, ki so do zdaj veljali za najbolj zahteven projekt. A kako jo bomo gradili ob vse dražjih materialih in pomanjkanju delavcev na gradbiščih? Ljudje in podjetja v severni in južni Sloveniji cesto težko pričakujejo. S pomočjo dopisnikov preverjamo dogajanje ob hitri cesti od Koroške do Bele Krajine in ga komentiramo v studiu z voditeljico Metko Pirc in sogovorniki. Gosta: - Boštjan Rigler, član uprave Darsa, - Gregor Ficko, direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Pravila o avtorskih pravicah na evropskem digitalnem trgu so burila duhove že pred dvema letoma, ko je Evropska unija sprejela direktivo o tem področju. Zagotovila naj bi spoštovanje avtorskih pravic in načela primernega nadomestila avtorjem tudi na spletu. Kritiki pa so svarili, da bo zavrla razvoj sektorja, vodila v cenzuro ali celo ogrozila svobodni internet. Države članice bi direktivo že morale prenesti v svoje pravne ureditve, rok je potekel pred tremi meseci. Tako Slovenija kot številne druge tega še niso storile. Medtem pa se je potrošnja avtorskih del prek spleta zaradi pandemije še povečala. Kako je spremenila neravnovesje med ustvarjalci vsebin, lastniki avtorskih del in platformami, ki te vsebine ponujajo? Kaj pomeni zamuda pri prenosu pravil? Kakšna naj bo slovenska zakonodaja? O tem v Studiu ob 17 h voditeljica Urška Henigman z gosti. Gostje: - dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino, - Gregor Štibernik, direktor kolektivne organizacije AIPA, - Miro Pušnik, predsednik nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.
Teden je zaznamoval konec počitnic, začetek novega šolskega leta pa bolj ali manj očitna hvaležnost za vrnitev v učilnice in zmeda glede protikoronskih ukrepov. Prve razrede so že napotili v karanteno, v nekaterih domovih za ostarele so zaradi vdora okužb ukinili obiske, bolnišnice se spet polnijo. Zaradi grozečega jesenskega vala vlada postavlja nov semafor ukrepov, ugiba se o obveznem cepljenju vsaj za nekatere poklice. Teden je bil – z Blejskim forumom in ministrskimi srečanji na Brdu - eden diplomatsko najbolj pestrih pri nas letos. V oddaji komentiramo konec najdaljše ameriške vojne in se veselimo paraolimpijskih medalj. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Šrkljem.
Evropska unija temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in človekovih pravic. V zadnjem času pa se ob številnih krizah zdi, da so namesto vrednot v ospredju interesi. Nastaja vtis, da Evropejce vse več stvari razdvaja. Kakšno Evropo si želimo? O tem poteka vseevropska konferenca o prihodnosti Evrope in o tem razpravljajo tudi udeleženci blejskega strateškega foruma. O tem, kaj nas še povezuje, pa v Studiu ob 17h voditeljica Špela Novak s kolegi iz Bleda in sogovorniki v studiu. Gostje: - Ana Bojinović Fenko, izredna profesorica na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, - Jernej Letnar Černič, redni profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze, - Aleš Maver, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Šolsko leto se je za vse učence in dijake začelo po modelu B, torej v učilnicah. Kaj pa to šolsko leto prinaša na tistih področjih, kjer smo med izobraževanjem na daljavo opozarjali na težave? To so motivacija za učenje, telesna pripravljenost in duševno zdravje otrok in mladine, pa tudi razlike med učenci. Ali so se šole, ki so močan varovalni dejavnik v primerih, ko domače okolje ni najbolj spodbudno, v pripravah na september imele čas posvetiti tudi tem temam? Je bilo na sistemski ravni narejeno kaj, kar bi jim omogočilo boljše in hitrejše naslavljanje teh izzivov? Kje iskati rešitve v prihodnje? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki. Gosti: - dr. Stanka Preskar, namestnica direktorja Zavoda RS za šolstvo, - Polona Kenda, podpredsednica Združenja ravnateljic in ravnateljev, sicer ravnateljica OŠ Podbrdo, - Ajda Erjavec, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, sicer profesorica psihologije in svetovalna delavka na Gimnaziji Bežigrad, - prof. dr. Gregor Jurak, profesor športne vzgoje z ljubljanske Fakultete za šport, tudi član Slofit ekipe, meritev športno-vzgojnega kartona.
Ste med tistimi tisoči, ki že predolgo čakajo na operacijo sive mrene, krčne žile ali pa na zamenjavo kolka ali kolena? Po podatkih NIJZ dobrih 80 tisoč pacientov na nekatere storitve čaka dlje od dopustne čakalne dobe. Za četrtino teh naj bi hitrejšo dostopnost do zdravnika omogočil Nacionalni razpis Ministrstva za zdravje. Kdo so izbrani izvajalci, prijavilo se jih je kar 73? Kateri pacienti bodo prišli na vrsto prvi? Kako bo na izvajanje razpisa vplivalo slabšanje epidemiološke situacije? O vsem tem voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki.
Poletna turistična sezona se je začela zelo dobro. Ta mesec je obisk na večini turističnih destinacij presegel pričakovanja. Kampi, hoteli in apartmaji so polno zasedeni in marsikje rezervirani do pozne jeseni. Razmere v panogi pa so daleč od idealnih. Pandemija covida-19 je povzročila pravi kadrovski cunami, ponudniki se na različne načine lotevajo protikoronskih ukrepov, spremenjeni turistični trendi narekujejo preobrazbo. O vsem tem z Obale voditeljica Lea Širok s sogovorniki. Gostje: - Mateja Hrvatin Kozlovič, predstavnica turistične zadruge Zakladi Istre - Aleksander Valentin, direktor Turističnega združenja Portorož - Viljam Kvalić, direktor Turističnega zavoda Doline Soče - Bojan Cepović, predsednik sekcije gostincev in živilcev pri koprski obrtno – podjetniški zbornici.
Zadnji počitniški teden so zaznamovala usklajevanja o protikoronskih ukrepih v novem šolskem letu, pospremljena tudi s precej napetostmi. Novi semafor, ki naj bi usmerjal ukrepanje na podlagi hospitalizacij, napovedujejo za prihodnji teden. Trendi skrbijo, Slovenija se je vsak dan bolj približala rdeči barvi na evropskem covdinem zemljevidu, v bolnišnicah so spet odpirali in polnili covidne oddelke. Bolj spodbudna je bila oživitev socialnega dialoga, uskladitev ministra in kmetov o ukrepih in milijonih za izvajanje evropske kmetijske politike v prihodnje ter zasaditev prve lopate za koroško hitro cesto. Ves svet pa zadržuje dih in solze ob dogajanju v Afganistanu ob umiku zahodnih sil. Kritični pregled tedna z Urško Valjavec.
Neveljaven email naslov