Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mineva 20 let, odkar je Slovenija, skupaj s šestimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami postala članica zveze NATO. Obletnica je priložnost, da analiziramo prehojeno pot in pogledamo, v kakšni kondiciji je danes zavezništvo. Kateri so glavni izzivi in odprta vprašanja, s katerimi se zveza NATO ukvarja v času, ki ga zaznamuje vojna na vzhodu Evrope? In kako je članstvo vplivalo na preoblikovanje Slovenske vojske? Več v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostej voditelja Blaža Ermenca so:
- Dr. Andrej Benedejčič, veleposlanik pri stalnem slovenskem predstvaništvu pri NATO
- Robert Škrjanc, novinar in komentator Radia Slovenija
- Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist
- Dr. Damir Črnčec, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo
4542 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Mineva 20 let, odkar je Slovenija, skupaj s šestimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami postala članica zveze NATO. Obletnica je priložnost, da analiziramo prehojeno pot in pogledamo, v kakšni kondiciji je danes zavezništvo. Kateri so glavni izzivi in odprta vprašanja, s katerimi se zveza NATO ukvarja v času, ki ga zaznamuje vojna na vzhodu Evrope? In kako je članstvo vplivalo na preoblikovanje Slovenske vojske? Več v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostej voditelja Blaža Ermenca so:
- Dr. Andrej Benedejčič, veleposlanik pri stalnem slovenskem predstvaništvu pri NATO
- Robert Škrjanc, novinar in komentator Radia Slovenija
- Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist
- Dr. Damir Črnčec, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo
Minimalna plača po novem je bila prvič izplačana v tem mesecu. S prvim januarjem se je z dotedanjih 886 evrov zvišala na 940 evrov bruto. Poleg tega v ta znesek po novem niso več vključeni dodatki – te morajo delodajalci plačati posebej. So bile minimalne plače izplačane pravilno? Kakšne so in bodo posledice zvišanja minimalne plače? O vsem tem Urška Valjavec in gosti v studiu: - glavni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za delo Jadranko Grlič; - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič; - generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc; - redni profesor in raziskovalec na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Pahor
Kaj pomenijo programske usmeritve, ki jih je četverica strank zapisala v koalicijsko pogodbo? Med drugim se nanašajo na demografski sklad in urad, več najemnih stanovanj, zvišanje povprečnine občinam, spremembe glede projekta drugi tir in uvajanje vojaškega roka. Kako so razdelili ministrstva in kdo jih utegne voditi, kaj so prihodnji koraki? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan z gosti in radijskimi komentatorji.
Po tednu pustnega rajanja in norčij, ko smo se pri izboru in izdelavi mask prepustili domišljiji, ustvarjalnosti in inovativnosti, bomo pust na pepelnično sredo tudi pokopali, ponekod to storijo že dan prej. Slovenija ima bogato pustno dediščino, ta se ohranja s številnimi lokalnimi pustovanji. V tokratnem Studiu ob 17.00 govorimo o tem, kako karnevali in pustna tradicija prispevajo k naši identiteti, odnosu med ruralnim in urbanim, med tradicijo in inovacijo, med profesionalnostjo in amaterizmom ter navsezadnje tudi, kako turizem sodeluje pri ohranjanju tradicije, navad in šeg oziroma ustvarjanju novega, všečnega, tudi spektakla. O tem voditeljica Tina Lamovšek in gostje: – etnologinja doktorica Nena Židov, kustosinja v Slovenskem etnološkem muzeju, – etnolog, izr. prof. dr. Jurij Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, – etnolog in kulturni antropolog, izr. prof. dr. Peter Simonič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki se bo oglašal iz našega mariborskega studia, – Neja Petek iz agencije za razvoj komunikacije v turizmu Nea Culpa, specializirane za kulturni turizem.
Zaradi skrb zbujajočih podatkov o širjenju okužbe s koronavirusom v Italiji skoraj ni več dvoma, da se bo koronavirus pojavil tudi pri nas. Kot opozarjajo pristojni, panika in strah nista potrebna, svetujejo pa previdnost zlasti pri potovanju v ali iz Italije. Koronavirus sicer ni prizanesel slovenskim državljanom. Dva okužena potnika s turistične ladje do nadaljnjega ostaja v bolnišnici na Japonskem. Preostali štirje slovenski turisti so v domači karanteni. Kaj to pomeni, kako ju obravnavajo, kdo je v stiku z njimi in kdo z okuženim slovenskim parom na Japonskem ter seveda, kako smo pripravljeni na vse bolj verjetne primere okužb tudi pri nas? O vsem tem Helena Lovinčič in gosti. – Eva Grilc, NIJZ, – Tatjana Lejko, UKC Ljubljana, – Mojca Gobec, Ministrstvo za zdravje. Tudi nekaj pogovorov, med drugim dopisnik Janko Petrovec o razmerah v Italji.
Voditelji Unije so na vrhu v Bruslju iskali kompromisni dogovor o večletnem finančnem okviru povezave, o čemer imajo države članice zelo različna stališča. Slovenija je tokrat v izjemno neugodnem položaju. Zaradi zahtevnosti pogajanj še ni jasno, ali bodo za dogovor potrebne zgolj neprespane noči ali nov izredni vrh. Kaj pričakovati, Sandra Krišelj sprašuje goste: ministrico za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Angeliko Mlinar, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zorana Stančiča in profesorja Emila Erjavca z Biotehniške fakultete.
Zimske počitnice so blagodejne za šolarje in učitelje. Za nekatere se počasi končujejo, drugi se jih bodo razveselili prihodnji teden. Dobro jih je preživeti dejavno. Z obiskom so zelo zadovoljni turistični delavci, turistične zmogljivosti so skoraj povsem zasedene. Številni sicer pogrešajo sneg, a domišljija sega veliko dlje in možnosti za raznovrstno preživljanje počitnic je res veliko; so tudi cenovno dostopne? Preverjamo na različnih koncih Slovenije.
Izbruh koronavirusa povzroča veliko gospodarsko škodo. Najbolj so prizadeti transport, turizem in maloprodaja. Nabavne verige so ogrožene, dobava surovin in polizdelkov iz Kitajske je marsikje prekinjena. Za koliko se utegne zaradi virusa ohladiti letošnja svetovna gospodarska rast, kako se z zaostrenimi razmerami spopadajo slovenska podjetja, ki poslujejo s Kitajsko ali imajo tam tovarne, ter kdo bo iz gospodarskih razmer po virusu izšel kot zmagovalec - o tem z gosti tokratnega Studia ob 17ih. Gosti: Direktorica Umarja Marijana BEDNAŠ Dekan Turistike Janez MEKINC Ekonomistka Polona DOMADENIK Direktor in lastnik Le Tehnika Drago LEMUT
Studio ob 17.00 je enkratna oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in primerjanje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na prvem programu je z vami že več kot 40 let.
Evropska komisija je pripravila nov postopek širitve Unije. Je to tisto, na kar so čakale države Zahodnega Balkana, da začno ali nadaljujejo pogajanja o članstvu? Ali pa se bodo morale o sprejemanju novih držav dogovoriti predvsem države članice med seboj in morda tudi njihove zunanje zaveznice? Vsekakor je to zapleten proces, tako kot so zapleteni odnosi na Balkanu. O tem in še čem voditelj Marjan Vešligaj in gosti Studia ob 17.00: prof. dr. Vlado Dimovski, Alenka Košir in Faris Kočan.
Na valentinovo, dan zaljubljenih, bomo govorili o pravilih zmenkov, o porokah in ločitvah, poročnih pogodbah in težavah v partnerskih odnosih. Kdaj se začnejo odnosi krhati, zakaj se pari oddaljijo drug od drugega in kako preprečiti razhod? Kateri so ključni sodobni izzivi življenja v dvoje ter kje in koliko naj v ta odnos vstopa država? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikič in gosti Studia ob 17.00: – notar Bojan Podgoršek, – strokovna delavka centra za socialno delo Ljubljana Simona Mikec, – predsednica Društva mediatorjev Slovenije Gordana Ristin, – Ksenija Zor iz Familylaba Slovenija.
Kateri bodo poklici prihodnosti? Kakšna znanja in veščine naj šola zagotovi mladim, ki se od včeraj lahko vpisujejo v fakultetne in druge študijske programe? Na večer pred informativnimi dnevi za bodoče dijake in študente bo Nataša Lang v Studiu ob sedemnajstih predstavila dva pogleda: po enem se morajo šole prilagajati prihodnjim potrebam na trgu dela, po drugem morajo izoblikovati avtonomne posameznike, da bodo oni prilagodili trg dela in druge sisteme potrebam človeka in skupnosti. Se zdaj šole samo privlačno promovirajo ali so tudi v resnici pravi odgovor na izzive družbe in posameznika? Gostje: – dr. Sabina Žnidaršič Žagar iz Kariernega centra Univerze v Ljubljani, – Andreja Sever, Gospodarska zbornica – predsednik Študentske organizacije Klemen Peran.
Internet je dostopen kjer koli in kadar koli, pametne naprave pa skupaj z velikanskimi paketi prenosa podatkov omogočajo nepretrgano povezljivost. Javno se je zlilo z zasebnim, anonimnosti ni več. Ob dnevu varne rabe interneta je točka ozaveščanja safe.si včeraj začela kampanjo, s katero želijo starše opozoriti na pretirano rabo mobilnih telefonov in svetovati o varnosti na internetu in digitalnih napravah pri predšolskih otrocih. Kakšni so prednosti, slabosti, nevarnosti in izzivi sodobnega digitaliziranega vsakdanjega življenja? Kako varno uporabljati internet in kako tega naučiti otroke in mladostnike? O tem se je Urška Henigman pogovarjala z gosti v oddaji Intelekta, daljša različica pogovora pa bo na sporedu v tokratnem Studiu ob 17.00. Sogovorniki bodo: - antropolog doc. dr. Dan Podjed iz ZRC SAZU, - dr. med., specialistka pediatrije in specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine Tina Bregant in - Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru FDV Univerze v Ljubljani.
Vprašanj o evtanaziji se marsikdo ustraši, saj zahtevajo intimni premislek in osebno opredelitev do svoje lastne smrti. Dejstvo je, da je evtanazija v Sloveniji prepovedana in da ji zdravniška združenja uradno nasprotujejo. Peticijo za pravno ureditev evtanazije pa je na pobudo Društva Srebrna nit podpisalo že približno pet tisoč ljudi, med njimi tudi številni zdravstveni delavci. Širša stroka enotnega odgovora nima. O dilemah, povezanih z evtanazijo, in o pravnih ter etičnih vidikih ter ureditvah v nekaterih drugih državah, v Studiu ob 17.00 z Martino Černe. Gostje: dr. Andrej Pleterski, dr. Matjaž Zwitter, dr. Igor Pribac, dr. Borut Ošlaj.
Po podelitvi oskarjev analiziramo nagrajene filme in ustvarjalce, ustavljamo se tudi pri tistih, ki jih je akademija letos izpustila. Oskarji so institucija, ki ima nad filmskimi nagradami neizpodbitno medijsko in gospodarsko prevlado – toda kako pomembni so pravzaprav za naš prostor? Lotevamo se tudi drugih nagrad – od tistih, ki jih podeljuje evropska filmska akademija, do domačih vesen. O vsem tem voditeljica Tina Poglajen in gosta – filmska kritika Ana Jurc in Žiga Brdnik.
Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji tik pred tradicionalno podelitvijo Prešernovih nagrad na predvečer kulturnega praznika imajo besedo ti ustvarjalci, ki so bodisi s svojim življenjskim delom ali pa z vrhunskimi dosežki zadnjih let zaznamovali slovensko kulturo. Najvišji priznanji, nagradi za življenjsko delo, prejemata fotograf Stojan Kerbler, osrednja osebnost slovenske fotografije, ter koreograf in plesalec Milko Šparemblek, pri enaindevetdesetih letih najstarejši še aktivni koreograf na svetu. Nagrade Prešernovega sklada za dosežke v zadnjih letih prejemajo filmski režiser Rok Biček, kostumograf Alan Hranitelj, dramska igralka Nina Ivanišin, akordeoníst Luka Juhart, prevajalka Suzana Koncut in oblikovalec Nejc Prah.
Kakšne so razmere v domovih za starejše? Zaposleni v domovih za starejše izgorevajo, premalo jih je, saj kadrovskih normativov niso posodobili že več kot desetletje. V tem času so se domovi spremenili v največje negovalne bolnišnice, kjer oskrbovanci potrebujejo več zdravstvene nege, toda dobijo je le do dvanajst minut na dan. So zato res celo lačni tisti, ki potrebujejo pomoč pri hranjenju? Ali nekaterim res ne zagotovijo nege, ki jo plačujejo? O razmerah v teh domovih Alenka Terlep z gosti: - Mojca Pršina, v. d. generalna direktorica direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Milena Končina, podpredsednica združenja direktorjev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica doma upokojencev Vrhnika, - Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje, ki je letos prejel posebno nagrado za izstopajoče kakovostno in strokovno delo na področju socialnega varstva v zadnjih petih letih, - Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit – Združenje za dostojno starost.
Širjenje koronavirusa dobiva vse večje razsežnosti. Ne le za zdravje ljudi, vse bolj vpliva tudi na gospodarstvo, Kitajsko pa potiska v vse večjo mednarodno izolacijo. Kako močno bomo virus čutili v Sloveniji, kako vpliva na življenje in posel tako na Kitajskem kot drugod po svetu? Je odziv pristojnih ustrezen in ne nazadnje: kakšne bodo posledice najnovejše epidemije? O vsem tem z voditeljico Snežano Ilijaš in gosti Studia ob sedemnajstih.
Blago in storitve bi bilo treba že pred petimi leti ustrezno zakonsko prilagoditi invalidom, do konca tega leta bodo morali biti zanje dostopni vsi avtobusni prevozi, do 2025 pa tudi prevozi v železniškem prometu in vsi objekti v javni rabi, tudi že zgrajeni. V oddaji z voditeljico Petro Medved opozarjamo na težave, s katerimi se senzorno in gibalno ovirani spopadajo pri dostopnosti prostora in prometa ter ocenjujemo, kaj je že narejenega na tem področju in kaj je treba še urediti. Gostje: - krajinska arhitektka iz Zavoda Dostop doktorica Andreja Zapušek Černe, - predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borut Sever, - predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igor Miljavec, - mag. Roman Rener iz Geodetskega inštituta Slovenije in - arhitekt Marko Tul iz Zveze paraplegikov Slovenije.
Združeno Kraljestvo in Evropska unija sta stopila v obdobje, v katerem bosta skušala doreči, kakšni bodo njuni odnosi v prihodnje. Pogajalci bodo prednost dali trgovinskim in gospodarskim odnosom. Časa ni veliko, neuspeh pogajalskih skupin pa bi v skrajni fazi še vedno lahko vodil v trdi brexit. V oddaji podrobno o spremembah, ki jih bomo občutili v vsakdanjem življenju, in o prihodnjih odnosih 27-erice z Otokom. Luka Robida je v studio povabil Davida Brozino z ministrstva za zunanje zadeve, dr. Črta Kostevca z ekonomske fakultete ter dr. Majo Bučar s fakultete za družbene vede.
Po objavi odločitve Sodišča Evropske unije o utemeljenosti slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z neuresničevanjem arbitražnega sporazuma bomo v Studiu ob sedemnajstih govorili o tem, kako naprej. Ali bo arbitražna razsodba, ki je Hrvaška ne priznava, lahko uresničena? Pa tudi, kaj v odnose med državama prinaša izvolitev novega hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ki bo svojo funkcijo prevzel prihodnji mesec.
Neveljaven email naslov