Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00.
Gostje voditelja Blaža Ermenca:
• Veleposlanik Samuel Žbogar
• Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede
• Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00.
Gostje voditelja Blaža Ermenca:
• Veleposlanik Samuel Žbogar
• Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede
• Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem
Slovenski športniki so tudi leta 2021 poskrbeli za kopico vrhuncev. V Tokiu so osvojili tri zlate medalje, Pogačar in Roglič sta znova zmagala na dveh od treh velikih večetapnih dirkah, nogometaši Mure so prvič osvojili naslov državnega prvaka, slovenski nordijski smučarji so na svetovnem prvenstvu šestkrat stopili na zmagovalni oder, odbojkarji pa so v polfinalu evropskega prvenstva s 37 : 35 dobili niz, za katerega se je zdelo, da se nikoli ne bo končal. Skozi te in druge trenutke, ki si jih velja zapomniti, s člani športnega uredništva Radia Slovenija, povezujeta jih Mojca Breskvar in Luka Petrič.
Človek se je učlovečil takrat, ko je nastala prva zgodba, pravi letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Čeprav se zdi, da je za nami še eno nečloveško leto, to ne drži v celoti. Zgodilo se je namreč tudi nekaj dogodkov desetletja. Med njimi je vpis Plečnikovih del na Unescov seznam, dobili smo Cukrarno, ki sodi med največje infrastrukturne projekte v kulturi, pianist Aleksander Gadžijev se je uvrstil v finale slovitega Chopinovega tekmovanja, slovensko zborovstvo pa je pripravilo mednarodno odmevni festival Europa cantat. To je nekaj dogodkov v letu, ki je bilo znova zahtevno zaradi pandemije, za napetost pa je kljub rekordnemu proračunu skrbel minister Simoniti. Izbor vrhuncev in zdrsov leta 2021 je pripravil Aleksander Čobec.
Ste vedeli, da okrog 700 milijonov Zemljanov, med njimi tudi Rimljani in Dunajčani, pije vodo iz kraških vodonosnikov? Mednarodna speleološka zveza je tudi zato letošnje leto razglasila za mednarodno leto jam in krasa in mu nadela slogan »Raziskujmo, spoznavajmo in varujmo«. S tem je med drugim želela prispevati k boljši ozaveščenosti javnosti o pomenu tega občutljivega sveta, ki nima samočistilne sposobnosti, za preživetje človeštva. Ali smo kaj bližje cilju, kakšno je podzemno življenje, kako raziskujemo in odkrivamo in kakšne skrivnosti skriva ta čarobni svet, voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki. Gostje: - dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa, - Igor Vrhovec, jamski potapljač, - Slavko Polak, kustos biolog z Notranjskega muzeja Postojna, - Borut Peric, krasoslovec in vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.
Pandemija, ki ji še ni videti konca, je zagotovo hudo prizadela približno 500 slovenskih podjetij industrije sejmov in srečanj. Ta so bila zaradi ostrih omejitev delovanja praktično že vse od lanskega marca, z izjemo letošnjih poletnih mesecev, deležna splošne pomoči, namenjene gospodarstvu. A z njo, kot opozarjajo, ne bodo preživela. Pred njimi so mrtvi meseci, poleg tega je panogo zapustilo že okoli 40 odstotkov kadra s specifičnimi znanji. Kdaj namerava gospodarsko ministrstvo objaviti javni razpis s posebno podporo tem podjetjem in kako iz nezavidljive situacije? Predstavljamo zgodbe različnih podjetnikov iz te industrije, načrte ministrstva za gospodarstvo pojasnjuje državni sekretar Igor Zajc, razmere, načrte in možne rešitve pa komentira profesorica ljubljanske Ekonomske fakultete in mednarodno priznana strokovnjakinja za statistiko in anketno raziskovanje doktorica Irena Ograjenšek.
Glavni cilj nove evropske gozdarske strategije je povečati vlogo gozda v boju proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in pri krepitvi konkurenčnega krožnega biogospodarstva. Slovenski lastniki gozdov pa skupaj z evropskimi opozarjajo, da strategija omejuje gospodarjenje z gozdovi, namesto da bi spodbujala rabo lesa, in pričakujejo nadomestila za izgubo dohodka. Kakšna je v resnici sposobnost akumulacije CO2 slovenskih gozdov? Lahko Evropa s svojimi predpisi in sporazumi ustavi globalno izsekavanje amazonskih pragozdov? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, - Rok Sedminek, podpredsednik Zveze lastnikov gozdov, - Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije, - Nina Tome iz društva FOCUS - društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.
Kakšno Evropsko unijo predaja Slovenija Franciji ob koncu svojega predsedovanja povezavi, smo se spraševali ta teden ob zadnjih zasedanjih evropskega parlamenta in voditeljev Unije med našim predsedovanjem. Evropi smo zagotovili številne nove zakonodajne dogovore, Slovenija pa je – kot je posvaril tudi evropski parlament – vedno bolj razklana in kljub dobim gospodarskim kazalnikom nezadovoljna. Komentiramo vrtenje predvolilnega kolesja, v katero se je ujel interpelirani okoljski minister Vizjak in nesojeno znižanje dohodnine. Kritični pregled tedna tokrat z Blažem Ermencem.
V času, ko se slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije približuje koncu, so se še zadnjič letos v Strasbourgu sešli poslanci Evropskega parlamenta, v Bruslju pa voditelji držav oziroma vlad članic Unije. Na obeh koncih se je žaromet usmeril na Slovenijo. Kako je država, ki nalogo predsedovanja izvaja drugič, opravila s tem zahtevnim projektom, kakšen sijaj in sloves si je pridobila med članicami, kje je poskrbela za premike na ravni Unije in kje so potenciali ostali neizkoriščeni, v kakšni kondiciji vlada predsedovanje predaja Franciji? Kako močan je imunski sistem Unije proti zdajšnji koronakrizi, kako enoten evropski odziv na globalne izzive, kakšno podobo si ustvarja 27-terica ob reakcija na prihode tisočev prišlekov prek zahodne evropske meje, na energetsko krizo, posledice umika sil iz Afganistana, je Zahodni Balkan zavoljo slovenskega angažmaja kaj bliže Uniji, je Slovenija pripomogla k bolj suvereni Evropi ali prej k spodbujanju bolj suverenistične drže posameznih članic, na kako trhlih temeljih sloni evropska pravna država… Voditelj Luka Robida in gostje bodo opravili delno revizijo slovenskega predsedovanja in pogled usmerili tudi k drugim aktualnim temam, ki zadevajo nas, Evropejce. Gostje: - dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta EIPA, - dr. Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Domen Petelin, vladni govorec za predsedovanje.
Končuje se še eno mučno leto spopadanja s covidom-19 in zahtevnih preizkušenj za zdravstveni sistem in trdnost demokratičnih standardov. Slovenska družba je razklana, spodkopano je zaupanje v javne institucije, medije, pravosodje. Kdo je odgovoren? Kje so rešitve? So bile državne pomoči med pandemijo, ki so med drugim omogočile rekordno zaposlenost, res porabljene premalo učinkovito? O vsem tem ob koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji in na pragu zadnjega leta njegovega predsedniškega mandata v velikem radijskem intervjuju s predsednikom Borutom Pahorjem.
V Evropski Uniji prek digitalnih platform dela več kot 28 milijonov ljudi. Mnogi med njimi nimajo ustreznega zaposlitvenega statusa in socialne zaščite. Evropska komisija je predlagala nabor ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev in podporo trajnostni rasti digitalnih platform dela. Tudi pri nas se veča obseg tovrstnega dela. Kdo so ti delavci? Kakšna pravila veljajo na tem področju? In katere predloge Komisije bo upoštevala Slovenija? O tem Urška Valjavec z gosti, o izkušnjah iz Bruslja In Zagreba pa Igor Jurič in Tanja Borčič Bernard. Gostje: - Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Aljoša Polajžar, mladi raziskovalec in asistent na Pravni fakulteti v Mariboru, - Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), - Marko Guček, direktor podjetja GoOpti.
Kaj nam bo v resnici prinesel Zakon o dolgotrajni oskrbi? Kaj bo drugače morda že jutri in ali bo, ko bo šlo za skromno skrb za starejše, odslej konec vseh izgovorov, češ da bo to urejeno z zakonom? Se bo našlo več tisoč postelj, na katere zdaj zaman čakajo tisti, ki ne zmorejo več sami? Bo dovolj kadra glede na to, da je že danes precejšen del razpisov v domovih za starejše neuspešen? In kot vedno, bo dovolj denarja za vse lepe želje o oskrbi za vse in pod enakimi pogoji, če naj bi zakon o prispevku pripravila šele neka druga vlada leta 2025? Ali pa utegne pomanjkanje denarja pomeniti tudi manj pravic, kot se jih nadejamo z zakonom? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji. Gostje: - Alenka Forte, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, - Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, - dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, - Biserka Marolt Meden, predsednica Združenja za dostojno starost Srebrna nit. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Po dveh desetletjih prizadevanj in številih pozivih iz Bruslja smo vendarle dobili zakon o dolgotrajni oskrbi, a ga kritiki zaradi nedorečenega financiranja označujejo okvir brez slike. Pojasnjujemo, kdo je dejanski zmagovalec. V črnem plesu med nedodelanimi ukrepi proti covidu in njihovim izigravanjem je jasno, da zmagovalca ni. Komentiramo izplen obiska evropske javne tožilke v Sloveniji in se sprašujemo, kaj konec dolgoletne konservativne vladavine v Berlinu in nastop semaforske koalicije pomeni za Slovenijo. Bo njena prva vsiljena naloga reševanje napetosti na ukrajinsko ruski meji? Kritični pregled tedna tokrat s Snežano Ilijaš.
Vladni predlog sprememb zakona o igrah na srečo predvideva končanje monopolov na tem področju. Povečalo naj bi se število prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet, vlada pa bi koncesije na podlagi javnih razpisov podeljevala najmanj trikrat letno. Zagovorniki sprememb dokazujejo, da bo več ponudnikov na trgu pritegnilo več igralcev in s tem prineslo več denarja tudi humanitarnim , športnim in invalidskim organizacijam. A te se bojijo ravno nasprotnega, lokalne skupnosti pa tudi povečanja problema odvisnosti. Zagovornike in nasprotnike Ingrid Kašca Bucik Kašca Bucik. Gostje: - Tomaž Repinc, predsednik uprave družbe Hit, - Stojan Prando, predsednik sveta delavcev družbe, - Klemen Miklavič, župan Mestne občine Nova Gorica, - Romana Dernovšek, predsednica uprave Loterije Slovenja, - Igor Miljavec, predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, - Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti in ekonomist Igor Masten. Svoja stališča predstavljajo tudi ekonomist dr. Igor Masten in direktorica direktorata za finančni sistem na Ministrstvu za finance Urška Cvelbar.
Nemčija po 16 letih vodenja Angele Merkel in Krščansko-demokratske unije dobiva novo 'semaforsko' koalicijo pod vodstvom levo-sredinskega socialdemokrata Olafa Scholza. V novi koaliciji bosta še stranki zelenih in liberalcev. Je konec ere Merklove, ki je bila garant stabilnosti in varnosti, obenem priložnost za nov začetek, nove politike in usmeritve? Spremembe v Nemčiji bodo zaznamovale tudi evropsko prihodnost. Na dan slovesne zaprisege nove nemške vlade in primopredaje voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico iz Berlina Polono Fijavž in sogovorniki v studiu razmišlja o tem, kaj to pomeni za evropska zavezništva in kaj za Slovenijo in njeno gospodarstvo. Gostje: - dr. Matjaž Nahtigal, izredni profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Irena Samide, izredna profesorica na Oddelku za germanistiko pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Marta Kos, nekdanja veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.
Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami številne nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa žrtvam otežuje tudi iskanje pomoči in posledično izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, voditeljica Martina Tita Mayer in predstavnice državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.
Na Miklavžev dan bomo v ospredje postavili dobrodelnost. Ali se država zaveda svoje primarne vloge pri zagotavljanju ustreznega gmotnega in siceršnjega položaja prebivalcev in kako jo opravlja? Kakšne poteze v skrbi za najranljivejše vleče med epidemijo, kako humanitarni delavci ocenjujejo njihovo ustreznost? Kdo je spregledan, bi bili najranljivejši v še slabšem položaju, če humanitarni delavci na terenu ne bi poskrbeli zanje? Kako je epidemija posegla v prostovoljstvo, kako dobrodelni smo Slovenci in kako naša podjetja? Pa tudi: zakaj humanitarce razburja predlog zakona o igrah na srečo? O vsem tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: – Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, – Alenka Petek, predstavnica Slovenske karitas, – Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in gonilna sila projekta Botrstvo na Valu 202, – Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Za nami je še en teden, ki nikogar ni pustil hladnega. Polemično je bilo ob predlogih za obvezno cepljenje in doplačevanje za zdravljenje necepljenih covidnih bolnikov. Jezno smo komentirali podražitve elektrike in ogrevanja ter kadrovska prerivanja v energetiki. Skrbele so potrjene spremembe na javni televiziji, napeto je bilo znova v odnosih z Rusijo in Belorusijo. Komentiramo tudi nadaljevanje iranskih jedrskih pogajanj in vlogo naših vojakov na nemirnem Kosovu. Sprašujemo se, kako iskren je ta veseli dan kulture. Kritični pregled tedna s Sandro Krišelj.
Invalidi se v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo s številnimi ovirami in diskriminacijo. Zaradi tega ne morejo uživati temeljnih svoboščin in pravic, določenih v mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Invalidom mora biti omogočeno enakopravno vključevanje v družbeno in ekonomsko okolje, zato jim je treba zagotavljati dostop do vseh javno dostopnih storitev, proizvodov, prometa, do grajenega okolja, informacij in neovirane komunikacije – tudi v znakovnem jeziku, v jeziku gluhoslepih in ko gre za gradiva v lahko-berljivi obliki. O napredku na tem področju v minulem letu in o trdovratnih problemih ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembru, z voditeljico Petro Medved in gosti v studiu. Gostje: - Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, - Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik, - Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, - Igor Miljavec, podpredsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Zanimanje za kapitalske naložbe se v Sloveniji sicer počasi a vztrajno krepi, a naš borzni trg tudi po treh desetletjih obstoja Ljubljanske borze ostaja premalo likviden. Kako ga okrepiti? Kako prepričati varčevalce, da je donos dolgoročno povečini višji na borzah kot v bankah? Na kakšen način spodbuditi mala in srednja podjetja, da denar za naložbe poiščejo tudi na kapitalskih trgih? Lahko prihajajoča Unija kapitalskih trgov na ravni Evropske unije prispeva k oživitvi zanimanja za vrednostne papirje tudi v Sloveniji ali bi tu lahko levji delež prispevala predvsem država z davčnimi olajšavami? O vsem tem izkušeni poznavalci slovenskega kapitalskega trga v pogovoru, ki ga povezuje Urška Jereb. Gostje: - Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, - Igor Štemberger, redsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika, - Luka Podlogar, predsednik uprave družbe Generali Investments, - dr. Marko Pahor, ekonomist z ljubljanske Ekonomske fakultete.
V najboljših časih je slovenska lesna industrija zaposlovala več kot 40 tisoč ljudi, zdaj jih okoli 12 tisoč. Vzpostavljanje gozdno-lesnih verig od sadike do končnega izdelka je ključno za ustvarjanje izdelkov z dodano vrednostjo. Predvsem v gozdnatih slovenskih regijah težko pričakujejo gozdno-centre, ki naj bi pomagali vzpostaviti te verige. Ali se lahko Slovenija vrne po poti nekdanje slave lesne industrije? So rešitev mikro gozdno-lesne veriga, kakršne že delujejo ponekod po Sloveniji? Je to pravi korak v smeri, da slovenski les ne bo v tolikšni meri končal v pečeh za kurjenje? Kako se z državnimi obljubami na področju lesarstva soočajo v regijah? O vsem tem voditelj Matija Mastnak s kolegi in gosti v studiu. Gostje: - Danilo Ranc, direktor direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu, - Robert Tomazin, glavni direktor Slovenskih državnih gozdov, - Marko Krenker, direktor podjetja Cemprin, - Marjana Cigala, županja Občine Dravograd in predsedujoča svetu koroške regije.
Prvi naravni sneg v visokogorju in za upravljavce sprejemljiva priporočila NIJZ so na začetku smučarske sezone pomembni za slovenske žičničarje. Ti so kljub lanski katastrofalni zimi, velikemu izpadu prihodka in kadrovskim težavam pripravljeni na začetek smučarske sezone. Nove naložbe so bela vrana. Žičničarji, ki so sicer že dobili del državne pomoči, še čakajo na finančno pomoč zaradi izpada prihodkov. Gorski turizem iz evropskega sklada za okrevanje pričakuje tudi 30 milijonov evrov za naložbe v dotrajane in zastarele žičnice. A pomoč je zgolj obljuba, saj ministrstvo za gospodarstvo kljub drugačnim napovedim še ni objavilo razpisa. O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s kolegi in sogovorniki.
Neveljaven email naslov