Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po velikem razburjenju, ki ga je sprožil hrvaški predsednik Zoran Milanović ob sklicu volitev, ko je napovedal celo svojo lastno kandidaturo, je bila volilna kampanja pred včerajšnjimi volitvami precej neopazna. Kakšne spremembe prinašajo volitve? Kakšna bo nova hrvaška vlada? Kaj se spreminja v odnosih s sosedami? O volitvah na Hrvaškem bodo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak govorili:
- Tanja Borčić Bernard, Radio Slovenija, Zagreb
- politolog dr. Marko Hočevar, FDV
- politolog dr. Faris Kočan, FDV
4530 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po velikem razburjenju, ki ga je sprožil hrvaški predsednik Zoran Milanović ob sklicu volitev, ko je napovedal celo svojo lastno kandidaturo, je bila volilna kampanja pred včerajšnjimi volitvami precej neopazna. Kakšne spremembe prinašajo volitve? Kakšna bo nova hrvaška vlada? Kaj se spreminja v odnosih s sosedami? O volitvah na Hrvaškem bodo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak govorili:
- Tanja Borčić Bernard, Radio Slovenija, Zagreb
- politolog dr. Marko Hočevar, FDV
- politolog dr. Faris Kočan, FDV
Kakšni so svet in mednarodni odnosi 75 let po koncu druge svetovne vojne? Kaj se lahko ali se moramo naučiti iz zgodovinske tragedije? Ali današnji odločevalci razumejo duha časa in so dorasli zapletenim aktualnim razmeram? O tem v tokratni oddaji razmišljajo voditelj Miha Lampreht, raziskovalka evropskih varnostnih vprašanj Jelena Juvan, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Janko Prunk in zgodovinar Aleš Gabrič.
V zdravstvu se počasi zaganjajo tudi druge zdravstvene storitve, diagnostika in programi, ki v obdobju najhujše epidemije niso delovali. Bolnišnice, zdravstveni domovi in drugi se morajo na novo organizirati ter zagotoviti varno obravnavo pacientov kljub koronavirusu. Kako poteka obravnava po novem, ali je dovolj zaščitne opreme, kako je z naročanjem, kdo ima prednost, bo zdravstvo to zmoglo, se bo podražilo, od kod vzeti denar ob usihanju prilivov iz ustavljenega gospodarstva in kako bomo pripravljeni na drugi val epidemije? O vsem tem voditeljica Heleno Lovinčič z dopisniki in gosti. Gostje: - Tomaž Gantar, minister za zdravje, - Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, - Vojko Flis, direktor UKC Maribor, - Jernej Vresk, nujna zobozdravstvena ambulanta na vstopni točki ZD Ljubljana, - Tea Stegne Ignjatovič, strokovna direktorica ZD Ljubljana.
Večina šolarjev bo šolsko leto končala na daljavo. Tiste najmlajše, otroke iz vrtcev in prve triade devetletke - ti naj bi se vrnili v vzgojno izobraževalne ustanove 18. maja – pa čaka nova realnost. Vrtci in osnovne šole jih bodo razdelili v manjše skupine, njihov vsak dan bodo krojili strogi zdravstveni in higienski ukrepi. O njih podrobneje voditeljica Nataša Lang s sogovorniki v studiu. Gosti: - ravnateljica vrtca Škofja Loka in predsednica Skupnosti vrtcev, Janja Bogataj, - glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj, - ravnatelj Osnovne šole Janka Modra, Dol pri Ljubljani, in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan.
Letošnji rod maturantov bi ta torek pisal prvo dejanje zrelostnega izpita, a zaradi koronavirusa je pisanje eseja pri materinščini preloženo na 1. junij. Tematski sklop iz književnosti je letos naslovljen V svetu Cankarjeve dramatike. Da bodo priprave lažje, bomo v treh oddajah Studia ob 17h dali navodila za pisanje šolskega eseja in govorili o Cankarjevih delih, tokrat st an vrsti Za narodov blagor in Hlapci. Kako sta všeč maturantom, katere so ključne zamisli in dramske osebe, sta deli še aktualni? Kako se za maturo mladi pripravljajo doma in kakšno znanje morajo pokazati pri eseju, ki predstavlja polovico končne ocene na splošni maturi iz slovenščine? O tem z dijakinjami z Gimnazije Šentvid in njihovo profesorico slovenščine.
Slovenija je v 17-to leto svojega članstva v Evropski uniji vstopila v času, ko je pandemija evropsko solidarnost postavila na preizkušnjo. Kakšna Evropa je pričakala slovensko zunanjo politiko, ki je novo politično vodstvo dobila komaj pred mesecem in pol, kam se usmerja slovenska diplomacija, se z oziranjem na vzhod celine odmika od jedrnih držav, kako bo stkala sosedski odnos s Hrvaško? Nekaj vprašanj za goste tokratnega Studia ob 17. Luka Robida gosti državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Gašperja Dovžana, dr. Ano Bojinović Fenko s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in dr. Mateja Avblja z Evropske pravne fakultete Nove univerze.
Če so se delodajalci še v začetku leta spraševali, kje dobiti nove delavce, so razmere v tem trenutku povsem drugačne. Dnevno prihajajo novice o novih odpuščanjih. In še nekaj časa bo tako. Država je pripravila več ukrepov, s katerimi bo pomagala delodajalcem in jih tako spodbudila, da delavce obdržijo v delovnem razmerju. Bo to dovolj? Kako se bodo odločali delodajalci in kakšna usoda čaka delojemalce? O trgu dela voditeljica Urška Valjavec in gosti: - Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, - Marjan Batagelj, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov in predsednik upravnega odbora Postojnska Jama.
Marsikaj, kar je še pred slabima dvema meseca veljalo za nekaj samoumevnega, je zdaj skoraj nedosegljivo, po drugi strani pa je nekaj, o čemer smo zgolj razmišljali, postalo vsakodnevna nuja. Epidemija koronavirusa je premaknila in pretresla vse, v tokratnem Studiu ob sedemnajstih pa voditelj Tonmaž Celestina in gostje ugotavljajo, kako je vplivala na naše poglede na družbo, politiko, ustanove, morda tudi na odnose. Gostje: - Janja Božič Marolt, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, - Andraž Zorko, partner in direktor v družbi Valicon, - profesor Tomaž Deželan, Fakulteta za družbene vede.
Migracije in nezakoniti prehodi meje so postali del našega vsakdana. Na tisoče migrantov in beguncev išče zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije, mnogi tudi v Sloveniji. Ker so meje za prebežnike že nekaj časa zaprte, jih je veliko obtičalo v Grčiji ali drugih državah na Balkanu, kjer večinoma živijo v nemogočih razmerah. Migracijska kriza v Evropi traja že pet let, a skupne rešitve ni. Kako se s prihodi velikega števila prebežnikov sooča Slovenija? Ali za obvladovanje razmer na meji res potrebujemo vojsko s posebnimi pooblastili? Kakšno azilno politiko lahko pričakujemo v prihodnje? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić in gosti: - Boštjan Šefic, Ministrstvo za notranje zadeve, - Nina Gregori, generalna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada, - Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, - Vladimir Prebilič, izredni profesor na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede in župan občine Kočevje.
Koncertne dvorane so bile med prvimi, ki so morale zaradi epidemije zapreti svoja vrata. Epidemija ni prav nič izbirala med glasbenimi zvrstmi in tako so se koncerti in festivali popularne glasbe, abonmaji in koncerti klasične glasbe, pa tudi mali dogodki z alternativne scene znašli povsem na istem. Brez dela so poleg avtorjev in izvajalcev glasbe ostali tudi menedžerji in agenti, organizatorji festivalov in koncertov, zvočni in lučni tehniki ter drugo podporno osebje, povezano z glasbo. Glasbeno dogajanje se ob izgubi svojih javnih prostorov seli tudi na splet, kar pa odpira nova vprašanja, saj je financiranje z naslova spletnega predvajanja v Sloveniji - drugače kot v večini drugih evropskih držav - še popolnoma neurejeno. Nihče ne ve, kdaj bodo koncertne dvorane in drugi fizični prostori glasbenega življenja lahko spet odprti in kdaj si bodo obiskovalci znova upali izkusiti doživetje skupnega doživljanja glasbenih izvedb v živo. Ne ve se niti, ali bodo do tistega za zdaj še oddaljenega trenutka izvajalci in organizatorji zaradi upada finančnih sredstev sploh uspeli obdržati svoje dejavnosti. Kako premostiti to negotovo obdobje in kako s kratkoročnimi in daljnosežnimi ukrepi podpreti raznolik glasbeni ekosistem, voditeljica, glasbena urednica Teja Klobčar z gosti. Gostje: - Peter Baroš, generalni sekretar Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (SIGIC), - Nika Brunet iz organizacijske ekipe festivala Metaldays, - Maja Kojc, vodja glasbene produkcije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, - Uroš Veber, podpredsednik Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, - Damjan Damjanovič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
Zaradi izbruha koronavirusa smo ustavili svet in Slovenijo. Ali sprejeti ukrepi odražajo pravo ravnotežje med učinkovitostjo ter demokratičnostjo, so posegi v temeljne pravice in svoboščine sorazmerni in ustrezno zamejeni? Kakšen je oziroma bi moral biti odnos do medijev in stroke, kakšna naj bo pri spoprijemanju z epidemijo vloga vojske in Evropske unije. O vsem tem poglobljeno s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Preverjamo tudi smer slovenske zunanje politike ter izpostavljamo druga aktualna vprašanja, ki jih je koronakriza razgalila v politiki, gospodarstvu in družbi.
Kljub krepitvi zaupanja v zmago nad novim koronavirusom se stopnjujeta skrb za delovna mesta ter pesimizem glede finančnega stanja in prihodnosti. Veliko podjetij se je zaradi ustavitve dejavnosti znašlo v neugodnem položaju. Vlada je včeraj potrdila nov sveženj pomoči, ključni v njem so predvideni ukrepi za zagotavljanje likvidnosti podjetjem. Je zanje dovolj predvidenih ugodnih posojil? Kaj v tem trenutku potrebujejo velika izvozna in kaj manjša podjetja? Kakšni so v teh časih odnosi z dobavitelji, kupci, zaposlenimi in bankami? Kakšni so vladni ukrepi in kaj si podjetniki želijo? O tem Maja Derčar in gosti: vodja vladne strokovne skupine Matej Lahovnik, generalni direktor podjetja KLS Bogomir Strašek, podjetniški svetovalec Domen Prašnikar in pomočnik uprave Gorenjske banke Gregor Kaiser.
Medtem ko čakamo na zdravilo za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom oz. na cepivo, ki bi okužbo preprečilo, se po postopni zajezitvi pandemije države počasi pripravljajo na sproščanje ukrepov in ponovno oživljanje gospodarske aktivnosti. Pri tem je ključno vprašanje, kakšne tako imenovane izhodne strategije bodo za izognitev drugemu valu okužb sprejele posamezne vlade. Kako so se tudi s pomočjo sodobne tehnologije tega lotili v azijskih državah in katere pravice so postavili v ospredje? S katerimi vprašanji se pri uvajanju aplikacij za sledenje ukvarjamo v Evropi in kdaj bodo v skladu s 103. členom protikoronskega zakona na vrata vseh, ki imajo predpisano karanteno, potrkali slovenski policisti? O tem voditeljica Simeona Rogelj z dopisnikoma Mojco Širok in Urošem Lipuščkom, vodjo strokovne skupine vlade Bojano Beovič, notranjim ministrom Alešem Hojsom ter gosti v studiu: - Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke, - Nataša Pirc Musar, nekdanja informacijska pooblaščenka in - profesor Miroslav Žaberl iz Fakultete za varnostne vede.
Da misel “turizem smo ljudje” še kako drži, v zadnjih tednih na žalost ugotavljajo tako tisti, ki delajo v tej panogi, kot tisti, ki so si življenje popestrili s potovanji. Svojo ranljivost je ta panoga doslej pokazala ob vsaki naravni nesreči ali terorističnem napadu, a si je po takih in drugačnih dogodkih tudi opomogla. Ob »koronakrizi« pa se zdi, da so se temelji, na katerih smo razvijali slovenski turizem zadnjih 30 let, podrli kot hišica iz kart. Bo torej treba začeti znova? O tem voditeljica Tina Lamovšek in gosti: - Maja Uran Maravič, Izredna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Primorske univerze, - Helena Cvikl, v.d. direktorice Direktorata za turizem, - Gregor Jamnik, predsednik Združenja slovenskih hotelirjev in direktorja ljubljanskega hotela Slon, - Ana Roš, chefinja v Hiši Franko v Kobaridu.
Ker je javno kulturno življenje povsem zamrlo, so umetniki in kulturne institucije v težkem finančnem položaju. Ob tem se v negotovosti sprašujejo, kako bo z umetniško produkcijo, ter razmišljajo o ukrepih in možnih rešitvah. Poseben izziv predstavlja tudi prekinitev študijskega procesa, ki na primer pri študiju dramske igre temelji na fizični navzočnosti in bližini. V tokratnem Studiu ob 17ih o vprašanju, kaj bo z umetniško produkcijo v obdobju pandemije in po njej, voditelj Miha Žorž ter igralci in drugi delavci v kulturi: Uršula Cetinski, Inga Remeta, Branko Jordan in Primož Bezjak.
Gradbeništvo je ena od panog, kjer v večini primerov zaradi epidemije niso bili dolžni ustaviti dela. S kakšnimi izzivi se soočajo, ali se bodo projekti zaradi izrednih okoliščin vseeno zamaknili? Kdaj bodo na primer začeli vrtati drugo cev karavanškega predora, glede na to, da ima izbrani gradbinec turški Džengis menda velike težave z dostavo opreme in prihodom delavcev iz Turčije in premišljuje o najemu slovenskih rudarjev, da bi lahko začel z gradnjo? Je epidemije višja sila, zaradi katere bodo premikali pogodbene roke in morda spreminjali cene? Država se zavzema naj se čim več gradi in investira, saj je to panoga s številnimi multiplikativnimi učinki in spodbuja tudi dejavnosti v drugih panogah. Pa bo ob napovedani recesiji dovolj denarja za gradnjo? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep z gosti. Gostje: - Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, - Vili Žavrlan, član uprave DARS, - Profesor Jože Damijan z ljubljanske Ekonomske fakultete.
Bliskovit zdrs svetovnega gospodarstva iz pričakovane trdne rasti v globoko recesijo kaže, kako soodvisni smo postali. Obstale so številne panoge, znižale so se cene surovin, zato je veliko držav ob epidemiji dodatno prizadetih. Kako se s šokom spopada Evropska unija, ki v eni od najhujših kriz spet bolj ali manj uspešno išče skupni odgovor; ali bodo doslej sprejeti ukrepi učinkoviti in katera so tveganja za okrevanje? Bodo ob izdatnih državnih pomočeh ključna podjetja nacionalizirali; bo globalizacijo zamenjala regionalizacija? O tem voditeljica Sandra Krišelj s profesorji in gospodarstveniki.
Za učenci, učitelji, pa tudi starši je mesec dni pouka na daljavo. Po začetnih težavah, ko so nekateri učitelji preobremenili otroke z učnimi gradivi in ko nekaj sto otrok doma ni imelo računalnika, zdaj pristojni zagotavljajo, da pouk na daljavo poteka dobro. Ker bo ta oblika šolanja najverjetneje trajala še nekaj tednov - morda se mladi v tem šolskem letu sploh ne bodo več vrnili v klopi - bomo v tokratni oddaji Studio ob 17h z učitelji, ravnatelji in dijaki govorili o tem, kako naj v danih razmerah potekajo preverjanje in ocenjevanja znanja ter priprava na maturo.
Sodišča zaradi ukrepov med epidemijo odločajo samo v nujnih zadevah, roki mirujejo. Se bomo po koncu epidemije spet soočali s sodnimi zaostanki? Bo zaradi tega kakšna zadeva zastarala? Bi sodišča lahko tudi v času epidemije obravnave vodila prek videokonferenc? Kaj v času epidemije delajo tožilci, s kakšnimi težavami se ubadajo odvetniki? O vsem tem voditeljica Jolanda Lebar in gostje oddaje. Gosti: - predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, - generalni državni tožilec Drago Šketa, - predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik, - predsednik odvetniške zbornice Roman Završek.
Gospodarski zastoj zaradi izbruha koronavirusa ima tudi nekatere pozitivne učinke. Tako iz Kitajske kot iz nekaterih evropskih mest poročajo o izboljšani kakovosti zraka. Sveta namreč ne pesti le pandemija virusa, temveč tudi onesnaženega zraka, ki pa je precej bolj dolgoročna in tudi prinaša velika zdravstvena tveganja. Večini tega onesnaženja bi se lahko izognili z opustitvijo kurjenja fosilnih goriv. Tako bi tudi bistveno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in reševali podnebno krizo. O tem v tokratni oddaji z voditeljico Špelo Novak.
8. aprila 1990 je Slovenija na prvih večstrankarskih volitvah odločno zakoličila pot v novo prihodnost, ob tem pa sta celotna družba in politika pokazali enotnost, kakršno smo pozneje videli le malokrat. In zdaj, trideset let pozneje, smo pred novimi izzivi. Epidemija koronavirusa je praktično zaustavila svet. Slovenija bo morala - tako kot vse druge države - marsikaj zagnati skoraj na novo. Je to priložnost za premislek o drugačni poti, prijaznejši do ljudi in okolja? Lahko drugačne odnose vzpostavi tudi politika? Bo to morala storiti? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina in gosti: - profesor Dušan Plut, geograf in ekolog, član predsedstva RS 1990 -1992, - Andraž Zorko, raziskovalec medijev, - profesor Miha Kovač s Filozofske fakultete.
Neveljaven email naslov