Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lokalna samouprava je po eni strani zgodba o uspehu, udejanja načela Evropske listine o lokalni samoupravi, položaj občin je trden, prebivalci so jih vzeli za svoje, so v dobri kondiciji in so se izkazale za odporne tudi v najbolj kritičnih razmerah, kot je bila lanska ujma. A po drugi strani se župani pritožujejo, da jim država nalaga vse več novih obveznosti brez ustreznih sredstev za izvajanje. V nebo vpijoča je tudi neuresničena določba ustave o ustanovitvi pokrajin. O izzivih in rešitvah v Studiu o 17.00 s predstavniki občin, stroke in politike.
Gostje:
dr. Roman Lavtar, vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo;
dr. Iztok Rakar, profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani;
Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, župan Pivke;
Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, župan Velenja.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Lokalna samouprava je po eni strani zgodba o uspehu, udejanja načela Evropske listine o lokalni samoupravi, položaj občin je trden, prebivalci so jih vzeli za svoje, so v dobri kondiciji in so se izkazale za odporne tudi v najbolj kritičnih razmerah, kot je bila lanska ujma. A po drugi strani se župani pritožujejo, da jim država nalaga vse več novih obveznosti brez ustreznih sredstev za izvajanje. V nebo vpijoča je tudi neuresničena določba ustave o ustanovitvi pokrajin. O izzivih in rešitvah v Studiu o 17.00 s predstavniki občin, stroke in politike.
Gostje:
dr. Roman Lavtar, vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo;
dr. Iztok Rakar, profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani;
Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, župan Pivke;
Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, župan Velenja.
Teden je zaznamovala zdravniška stavka, ki jo pacienti sprva niso močno občutili, zdaj pa se stopnjuje in s tem se krepi strah pred dodatnim povečevanjem čakalnih dob. Sprašujemo se, ali bodo nanovo imenovani vladni pogajalci za celotni javni sektor in posamezne stebre lahko premaknili pogajanja z mrtve točke. Protest nadaljujejo tudi sodniki, tožilci so še uradno napovedali stavko za konec meseca, ministrica za pravosodje pa se namesto z iskanjem rešitev ukvarja z afero sodna stavba. Komentiramo domači kompromis glede sežiga oziroma sosežiga odpadkov. O moči kapitala razmišljamo tudi ob tradicionalnem srečanju globalnih elit v Davosu, ki sta ga zaznamovali vojni v Ukrajini in na Bližnjem Vzhodu. Poročamo tudi o spopadu za republikansko predsedniško nominacijo v ZDA. Kritični pregled tedna ta petek z Jernejko Drolec.
Pred volitvami je premier Robert Golob samozavestno napovedoval dva mandata, na polovici prvega je očitno, da bo izziv zdržati do konca. Poleg tega, da se afere kar lepijo tako na vlado kot na ministrskega predsednika, so ob neuresničenih napovedih petih reform tukaj še odprte fronte z različnimi interesnimi skupinami, ki jih ministrska posadka nikakor ne uspe zapirati. Kaj lahko ogrozi stabilnost vladne koalicije v državnem zboru? Ali lahko vladne stranke še obrnejo javnomnenjske trende? O teh in drugih političnih vprašanjih voditellj Aleš Kocjan s sogovorniki Gostje: politolog Marinko Banjac, gospodarski analitik Goran Novkovič, komunikacijski strateg in strokovnjak Dejan Verčič.
V Ljubljani se je s podiranjem nadvoza nad Dunajsko začela gradnja novega Prometnega centra, ki bo povsem spremenila podobo mesta, kaj pa bomo pridobili potniki? Tovorni promet bo kljub prvotno drugačnim načrtom še vedno v celotni speljan skozi središče mesta. Se bo z izgradnjo drugega tira Divača Koper res samo še povečal? Kako bo sama gradnja v prihodnjih letih zmanjšala pretočnost prometa v mestu in okolici in ne nazadnje kdaj do modernejših železnic, ki bodo konkurirale vožnji z avtomobilom? V današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in z gosti: Alenka Bratušek, Ministrica za infrastrukturo Dušan Mes, Generalni direktor Slovenskih železnic Robert Rijavec, Prometno-tehnični inštitut na Fakulteti za Gradbeništvo in geodezijo UL
Vlada s predlogom energetskega zakona, ki ga pošilja v državni zbor, opredeljuje prednostno rabo energentov za ogrevanje. Prepoved plinskih kotlov v novogradnjah, omejitve pri koncesijah za distributerje zemeljskega plina in omejitev rabe lesne biomase v strnjenih naseljih razburjajo javnost in opozicijo, ki grozi z referendumom. O tem, kaj natanko piše v zakonu glede uporabe plina in lesne biomase za ogrevanje, kaj rešitve pomenijo v praksi, kakšne alternative so predvidene, pa tudi o tem, kateri viri so najbolj ustrezni z vidika razogljičenja in zdravja in kako bo država poskrbela za postopen prehod na trajnostno energijo, v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Hinko Šolinc, direktor direktorata za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Griša Močnik, dekan Fakultete za znanosti o okolju, Univerza v Novi Gorici Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije Urban Odar, direktor GIZ distributerjev zemeljskega plina Inja Anzi Molan, direktorica Ine Slovenija in predsednica GIZ za utekočinjen naftni plin
V Združenih državah Amerike se predvolilna tekma začenja zares. Vse kaže na ponovitev spopada med Bidnom in Trumpom, čeprav večina Američanov nobenega izmed njiju ne želi za voditelja države. Letošnje predsedniške volitve bodo največji preizkus ameriške demokracije. Ob vse večji negotovosti, ki jo povzročajo vojna v Ukrajini in Gazi ter množične migracije, grožnja recesije in podnebne spremembe, so tudi volivci vse bolj razcepljeni glede tega, kdo bi lahko ponudil prave odgovore. Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj.
S potrditvijo nove kmetijske ministrice bo vlada po več mesecih spet v celoti popolnjena, a vprašanje, kako dolgo. Zapletov in izzivov je vedno več. Bodo v ponedeljek zdravniki začeli splošno stavko ali bodo pogajanja, izzvana z opozorilno stavko v začetku tedna, vendarle uspešna? Na tihem protestu so že sodniki, ker vlada ne upošteva odločbe ustavnega sodišča glede ureditve plačnih nesorazmerij. Zaradi napovedanih dodatnih obremenitev je na nogah tudi gospodarstvo, ki med drugim zaskrbljeno spremlja tudi negotove razmere v svetu. Umiritve kriznih žarišč ni na vidiku, naša država pa krepi opozorila proti Izraelu. O teh in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu z Zdenko Bakalar.
Mediji v Sloveniji se spopadajo s številnimi težavami, tako finančnimi kot tudi z izgubo zaupanja javnosti. Zdaj veljavna medijska zakonodaja je zastarela in ne ponuja ustreznih rešitev. Na ministrstvu za kulturo so pripravili povsem nov predlog zakona o medijih, ki med drugim predvideva spremembe pri podeljevanju državnih pomoči ter tudi prenovo razvida medijev, ki bo postal nekakšen erar. Eden od ciljev je namreč preglednost in tudi omejevanje koncentracije medijskega lastništva. Kako bo torej po novem urejeno podeljevanje državnih pomoči? Katere podatke bodo morali razkriti lastniki medijev? Kako bo s pravico do popravka? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: Lenart J. Kučić - svetovalec ministrice za kulturo za medije Mojca Zorko – članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije Suzana Žilič Fišer – redna profesorica medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Gal Krizmanič - odgovorni urednik Radia Študent.
Natančno eno leto po neuresničeni obljubi predsednika vlade Roberta Goloba o 600 evrih začasnega dodatka k sodniškim plačam in pol leta po odločbi ustavnega sodišča sodniki začenjajo tako imenovano belo stavko, tožilci se pripravljajo na stavko. Vztrajajo, da morata vlada in parlament poskrbeti za uskladitev njihovih plač s poslanskimi, tako kot je to naložilo ustavno sodišče. Vlada, na drugi strani, vztraja, da bo to storila, ko bo končan dialog z vsemi preostalimi sindikati v javnem sektorju. Sodniki in tožilci zahtevajo odstop predsednika vlade in ministrice za pravosodje. Zadeva je tik pod vreliščem. Očitno se tudi pogovarjati ne zmorejo več. Za skupno mizo bodo sedli v današnjem Studiu ob 17.00: – ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, – predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat, – podpredsednica Slovenskega sodniškega društva Helena Miklavčič, – predsednik Društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič.
Zdravniki in zobozdravniki pod vodstvom sindikata Fides danes opozorilno stavkajo, ker vlada ni uresničila podpisanih zavez. Zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev, odpravo nesorazmerij v plačah med mlajšimi in starejšimi zdravniki ter ločen plačni sistem. Če se pogajanja ne premaknejo z mrtve točke, Fides od 15. januarja naprej napoveduje stavko do izpolnitve zahtev. Na obljubljene spremembe v zdravstvu čakajo tudi pacienti, ki opozarjajo, da se razmere v javnem zdravstvu še poslabšujejo, čakalne vrste daljšajo, dostopnost do osebnih zdravnikov pa je vse težja. Kje je napovedana reforma, zakaj se zatika in kaj čaka javno zdravstvo? O vsem tem z voditeljico Heleno Lovinčič in gosti v studiu ob 17.00.
Minevajo trije meseci, odkar se je vnovič razplamtelo bližnjevzhodno krizno žarišče. Izraelska vojska v napadih na Gazo ne popušča, z vse bolj napetimi odnosi Izraela z libanonskim gibanjem Hezbolah, z napadi na ladjevje v Rdečem morju in terorističnim napadom na civiliste v Iranu se uresničujejo napovedi o nevarnosti razlivanja konflikta na širšo regijo. O aktualnem dogajanju, diplomatskih prizadevanjih za umiritev razmer, možnostih za trajnejšo rešitev izraelsko-palestinskega spora se bo voditelj Blaž Ermenc z gosti pogovoril v Studiu ob 17-ih.
Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v ponovitvi pregledne oddaje Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.
Čeprav smo že zakorakali v novo leto, leta 2023 zagotovo še dolgo ne bomo pozabili, zlasti ne četrtega avgusta, ko je našo državo dobesedno poplavilo. Poleg ekstremnega vremena pa smo imeli tudi ekstremne cene, v politiki pa so se namesto z ukrepi, ki bi olajšali življenje ljudi, veliko ukvarjali sami s seboj. O pestrem dogajanju v Sloveniji v minulem letu danes vnovič v Studiu ob 17.00
Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej nemirno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza. Geopolitična teža Zahoda se manjša, oblikujejo se novi odnosi med velikimi silami. Tudi podnebna konferenca v Dubaju je le delno izpolnila pričakovanja okoljevarstvenikov.
Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.
Slovenski športniki so v letu 2023 poskrbeli za številne nove uspehe. Od zmage na Višarjah in preboja na nogometni Euro ligi do nove medalje odbojkarjev in planiških zlatih presežkov. Pregled šport v letu prepletamo s kvizom članov športnega uredništva. Voditelja oddaje sta Klemen Verlič in Luka Petrič.
Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v pregledni oddaji Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.
Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.
Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej burno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza, tudi podnebna konferenca v Dubaju ni izpolnila pričakovanj okoljevarstvenikov. V Evropi se še naprej krepijo nezakonite migracije, številne članice Unije so spet uvedle nadzor na svojih mejah. Je pa slovenski zunanji politiki uspel velik diplomatski met z izvolitvijo v Varnostni svet Svetovne organizacije. Pregled omenjenih in drugih prelomnih dogodkov v tem letu je pripravil Blaž Ermenc.
Poglej globoko v naravo in takrat boš vse bolje razumel, je nekoč dejal Albert Einstein. In kaj nam je v letu 2023 poleg prekrasnih slik, ki jih lahko nariše le narava, še povedal globlji pogled vanjo? To, da živimo v času porušenega ravnovesja v naravi, politiki in družbi ter da bomo do vzpostavitve novega opazovali skrajnosti. V tokratnem Studiu ob 17.00 o pestrem dogajanju v Sloveniji v iztekajočem se letu.
Zasnežene gore vabijo številne ljubitelje, tudi turne smučarje. A razmere so nepredvidljive in skrivajo številne pasti. Zato je pred obiskom gora potrebna prava odločitev, povezana z odgovornostjo, pravilno opremo, z znanjem in izkušnjami. Planinska zveza Slovenije, gorski reševalci in policija preventivno opozarjajo in svetujejo. Zaradi spreminjanja temperatur pa je tudi nevarnost plazov, zato so za zagotavljanje varnosti pomembni znanje o uporabi zimske in plazovne opreme ter verodostojne informacije o stopnji nevarnosti. Oddajo vodi Aljana Jocif. Gosti: - Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije - Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije - Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Neveljaven email naslov