Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prebiti so vsi predori na trasi železniškega tira Divača Koper – izkopana je torej celotna trasa, kar je velik projektantski, inženirski in gradbeni dosežek. Ker pa se drugi tir gradi kot enotirna proga, levi tir naj bi začeli graditi šele čez dve leti po pridobitvi prostorskega načrta, gradbenega dovoljenja in vnovične izbire izvajalcev, bo obstoječa stara proga najmanj do 2030 predstavljala ne le drago vzdrževanje, pač nevarnost za okoliške prebivalce in vodne vire. O vsem tem, učinkih, posledicah in prihodnosti železniškega prometa v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti:
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek
Generalni direktor 2 TDK Matej Oset
Direktor glavnega izvajalca Kolektor CPG Kristjan Mugerli
Predsednik projektnega sveta za civilni nadzor nad gradnjo drugega tira Jadran Bajec
4605 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Prebiti so vsi predori na trasi železniškega tira Divača Koper – izkopana je torej celotna trasa, kar je velik projektantski, inženirski in gradbeni dosežek. Ker pa se drugi tir gradi kot enotirna proga, levi tir naj bi začeli graditi šele čez dve leti po pridobitvi prostorskega načrta, gradbenega dovoljenja in vnovične izbire izvajalcev, bo obstoječa stara proga najmanj do 2030 predstavljala ne le drago vzdrževanje, pač nevarnost za okoliške prebivalce in vodne vire. O vsem tem, učinkih, posledicah in prihodnosti železniškega prometa v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti:
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek
Generalni direktor 2 TDK Matej Oset
Direktor glavnega izvajalca Kolektor CPG Kristjan Mugerli
Predsednik projektnega sveta za civilni nadzor nad gradnjo drugega tira Jadran Bajec
Vlada v javno obravnavo pošilja prenovljeno uredbo o opravljanju gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Po več kot desetletju načrtov bi tako zdaj predvidoma v nekaj letih nova obrata za sežig odpadkov stala v Ljubljani in Mariboru, zagotavljala bi tudi toploto prebivalcem. A odprtih je še precej vprašanj, tako glede financiranja kot tudi glede javne podpore in vpliva na okolje. Za Ljubljano se prav zdaj izvaja študija, kako visok dimnik bi tak obrat potreboval, da bi izpusti segli nad inverzijo. Vprašanje je tudi, kako bi tak način obdelave odpadkov vplival na delež recikliranja. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc Jaka Kranjc, Ekologi brez meja Miran Brvar, vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v ljubljanskem Kliničnem centru
Botanični vrt v Ljubljani je naša najstarejša znanstvena ustanova, ki ima tudi velik mednarodni ugled, saj sodi med najboljše na svetu. Zato je nejasno in nerazumno, da se že desetletja spopada s prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi težavami. Potem ko je v sedemdesetih vanj zarezal prvi železniški tir, mu zdaj grozi tudi drugi. Objekti ob Večni poti, četudi so bili namenjeni vrtu, so porušeni. Je eden redkih državnih botaničnih vrtov v Evropi, ki mora sredstva za delovanje iskati tudi na trgu. O težavah našega največjega botaničnega vrta in o tem, kje iskati rešitve, v torkovem Studiu ob 17.00 s sogovorniki.
Začele so se kampanje za evropske volitve, ki bodo po mnenju mnogih prelomne. Kakšna so pričakovanja in prve javnomnenjske napovedi? Med volilnimi temami bo zagotovo tudi priznanje Palestine. Vlada je včeraj naredila prvi korak. Kakšen bo postopek in kakšne posledice? Nasilje na območju se medtem nadaljuje, protesti zaradi dogajanja v Izraelu so nekoliko zasenčili dogajanje na Evroviziji, kjer se je v finale uvrstila tudi Slovenija. V pregledu tedenskega dogajanja tudi o prodaji Panvite Hrvatom in o tem, ali so izražene skrbi kmetov upravičene? Kritični pregled tedna pripravlja Nataša Mulec.
Na dan Evrope in natanko mesec dni pred volitvami v Evropski parlament v Sloveniji preverjamo, koliko dela je bilo opravljenega v preteklih petih letih, premišljujemo o kondiciji Evropske unije in gledamo v bližnjo prihodnost, v izzive, ki Evropo čakajo v prihodnjih letih. Vabilo voditeljice Studia ob 17.00 Sandre Krišelj so sprejeli dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete in dr. Matjaž Nahtigal s ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Izrael namerava zasesti Rafo, še zadnje zatočišče Palestincev v Gazi. Kam bo odšlo milijon in pol tamkašnjih prebivalcev? So izraelski cilji res uničenje teroristov, ali pa uničenje zamlje, kjer bi lahko živelo palestinsko ljudstvo? Kdaj je boj za državno ozemlje postal boj za sveto zemljo - ob ponavljajočih se izraelsko arabskih vojnah ali že zdavnaj prej? So vojne na Bližnjem vzhodu „svete“ tudi za Združene dražve Amerike“? Ali je v sveti vojni sploh možen kompromis? Na ta druga bomo skušali dogovoriti v tokratnem Studiu ob 17h. Z nami bodo vojaški strokovnjak Boris Knific, teolog Matjaž Celarc, politolog Primož Šterbenc in dopisnik Andrej Stopar. Oddajo bo vodil Marjan Vešligaj.
Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez
Po prazničnem zatišju se bo za politične stranke začelo zares, in sicer v četrtek z volilno kampanja pred evropskimi volitvami 9-ega junija in referendumskimi kampanjami o evtanaziji, konoplji in volilnem preferenčnem glasu. Evropska unija je pred številnimi izzivi. Nakazuje se, da bo po volitvah težje sprejemati odločitve, sploh tiste glede varnosti, migracij in zelenega prehoda. Bo politika ponudila konkretne rešitve ali všečne in težko uresničljive? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17.00.
"3, 2, 1! Dobrodošli v Evropski uniji!" S temi besedami je takratni predsednik Evropske komisije Romano Prodi 30. aprila 2004 na meji med Novo Gorico in Gorico pospremil vstop Slovenije v evropsko družino. Prodi je takrat med drugim dejal, da se bo širitev evropske povezave nadaljevala, dokler ne bo Evropa združena v miru in demokraciji. 20 let pozneje se skupaj z nekdanjim italijanskim politikom spominjamo vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Na tej poti je Slovenijo spremljal tudi nekdanji evropski komisar za širitev, borec proti pomislekom nekaterih večjih držav glede širitve, nemški politik Günter Verheugen. Za posebno, praznično oddajo Studio ob 17.00 sta Verheugena in Prodija pred mikrofona povabila dopisnika Maja Derčar in Janko Petrovec.
Lokalna samouprava je po eni strani zgodba o uspehu, udejanja načela Evropske listine o lokalni samoupravi, položaj občin je trden, prebivalci so jih vzeli za svoje, so v dobri kondiciji in so se izkazale za odporne tudi v najbolj kritičnih razmerah, kot je bila lanska ujma. A po drugi strani se župani pritožujejo, da jim država nalaga vse več novih obveznosti brez ustreznih sredstev za izvajanje. V nebo vpijoča je tudi neuresničena določba ustave o ustanovitvi pokrajin. O izzivih in rešitvah v Studiu o 17.00 s predstavniki občin, stroke in politike. Gostje: dr. Roman Lavtar, vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; dr. Iztok Rakar, profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, župan Pivke; Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, župan Velenja.
Kot kaže bo volilna kampanja pred evropskimi volitvami letos potekala tudi v znamenju referendumskega glasovanja. Državni zbor je sicer ta teden potrdil tako imenovani energetski zakon, v tokratnem pregledu odmevnejšega tedenskega dogajanja se bomo posvetili tudi gospodarsko uspešnim podjetjem slovenske jugovzhodne regije. V Tedenskem aktualnem mozaiku se bomo podali še v Strasbourg, kjer so evropske poslanke in poslanci sklenili še zadnje zasedanje te institucije v tem sklicu. Voditeljica tokratne oddaje je Mateja Železnikar.
Po podatkih nacionalne raziskave je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno izmed oblik nasilja v zasebnosti svojega doma. V preteklem letu je policija obravnavala 1300 prijav nasilja, vendar uradna statistika, po ocenah nevladnih organizacij, pomeni le vrh ledene gore. Nasilje nad ženskami se povečuje, upoštevanje zakonodaje v praksi pa šepa. Pred kratkim je bil po desetih letih sprejet predlog Resolucije o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami 2024–2029, ki v odgovor na probleme prinaša vrsto novih ukrepov. O razlogih za nasilje nad ženskami, o problemu družbene tolerance nasilja, o sistemskih pomanjkljivostih ter o zakonodajnih spremembah bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17h. Odgovore na vprašanja o kompleksni družbenopolitični problematiki nasilja nad ženskami bodo iskali ministrica za pravosodje Andreja Katič, strokovna sodelavka v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ga. Ana Marinšek, sociologinja, raziskovalka in sodelavka Društva SOS telefon dr. Jasna Podreka, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo ga. Katja Zabukovec Kerin in v. d. generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge dr. Darijo Levačić
Na tržiščih zunaj Evropske unije se že pojavljajo semena in plodovi rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Na Evropskem tržišču jih še ni, toda Evropska komisija je s predlaganimi omilitvami predpisov in podporo evropskega parlamenta že začela tlakovati pot tudi rastlinam za krmo in hrano s spremenjenim genomom. Česa o dodajanju in odvzemanju genov v rastlinah še ne vemo? Zakaj je pomembno, da so gensko spremenjene rastline, hrana in krma označene? Katere prednosti in katere slabosti prinašajo nove genomske tehnike za prihodnji razvoj kmetijstva in semenarstva in za prehransko suverenost na splošno? O tem z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Renata Puc, sektor za hrano in krmo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jana Murovec, katedra za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Martina Bavec, fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor, ambasadorka ekološkega kmetijstva Roman Žveglič, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Irena Rotar, Združenje za trajnostno prihodnost ‒ Civilna iniciativa Ekoci
S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.
Letošnji dan Zemlje pod geslom Planet proti plastiki opozarja na prevelike količine proizvedene in zavržene plastike ter skuša vzpodbuditi globalno gibanje za temeljito zmanjšanje uporabe in proizvodnje plastike. Ta se namreč razgrajuje do 1.000 let, vendar pa razpada na mikroplastiko, ki jo zaužijemo s hrano in pijačo, pa tudi vdihujemo. Vsebuje številne kemikalije in hormonske motilce. O plastiki, mikroplastiki, škodi, ki jih povzroča živim bitjem in o tem, kako ravnati z odpadno plastiko, se bo Sabrina Mulec pogovarjala z gosti, to so: - državni sekretar z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, - dr. Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - predsednica upravnega odbora okoljske organizacije Ekologi brez meja Katja Sreš - dr. Andrej Kržan z odseka za polimerno kemijo in tehnologijo s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
V ospredju današnjega tedenskega pregleda bo najnovejše zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, še posebej med Iranom in Izraelom. Ob tem pa tudi Evropski vrh in 20 obletnica Slovenije v Evropski uniji. Prečili bomo naše dosežke v dveh desetletjih članstva ter razloge zakaj napredek ni večji. Govorili bomo tudi o svežih zapletih povezanih z razpisom treh referendumov, o vse bolj katastrofalnih razmerah v domovih za ostarele ter o razlogih za stopicanje na mestu na področju dolgotrajne oskrbe.
Po velikem razburjenju, ki ga je sprožil hrvaški predsednik Zoran Milanović ob sklicu volitev, ko je napovedal celo svojo lastno kandidaturo, je bila volilna kampanja pred včerajšnjimi volitvami precej neopazna. Kakšne spremembe prinašajo volitve? Kakšna bo nova hrvaška vlada? Kaj se spreminja v odnosih s sosedami? O volitvah na Hrvaškem bodo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak govorili: - Tanja Borčić Bernard, Radio Slovenija, Zagreb - politolog dr. Marko Hočevar, FDV - politolog dr. Faris Kočan, FDV
Oddaja Studio ob 17h bo tokrat potekala z mednarodnega sejma graditeljstva MEGRA, kjer bomo s predstavniki gradbene stroke preverjali, kaj novega v stroki ponuja sejem, pa tudi koliko razlogov za optimizem ima ta pomembna panoga. Se število javnih naročil res krči? Kako pomembni so veliki infrastrukturni projekti, ki potekajo po vsej državi? Zakaj se na mnoge razpise javljala samo en izvajalec, kako je z zahtevki in aneksi in nazadnje tudi o tem, kakšno pomanjkanje kadrov pesti gradbeništvo in kako daleč je digitalizacija te panoge. Z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Gregor Ficko - Direktor Zbornice gradbeništva GZS Zoran Simčič - Predsednik UO Obrtno podjetniške zbornice Primož Petrič- MAPRI gradbeniško podjetje
V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.
Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00. Gostje voditelja Blaža Ermenca: • Veleposlanik Samuel Žbogar • Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede • Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem
Evropski poslanci so potrdili evropski pakt o migracijah in azilu, ki naj bi med drugim zagotovil hitrejše azilne postopke in več solidarnosti med članicami. Medtem ko Izrael še naprej stiska Palestince v Gazi, španski premier Pedro Sanchez začenja evropsko turnejo, namenjeno pogovorom o možnostih priznanja Palestine. V Tedenskem aktualnem mozaiku s Špelo Novak tudi o tem, kaj prinaša nova uredba o postavljanju sončnih elektrarn, in kaj za paciente pomeni nadaljevanje zdravniške stavke.
Neveljaven email naslov