Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tik pred prvo obletnico katastrofalnih poplav je prva družina s Koroškega s pomočjo donatorjev dobila nov dom. Medtem jih še več kot 300 čaka na rešitev svojega stanovanjskega problema, ki ga je povzročila povodenj. Na Dolenjskem se veselijo nove naložbe – v Revozu naj bi leta 2026 začeli proizvodnjo električnega twinga. Komentirali bomo tudi dogajanje v tujini; med drugim odstop ameriškega predsednika Joeja Bidna od vnovične predsedniške kandidature in dogodke na Bližnjem vzhodu.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Tik pred prvo obletnico katastrofalnih poplav je prva družina s Koroškega s pomočjo donatorjev dobila nov dom. Medtem jih še več kot 300 čaka na rešitev svojega stanovanjskega problema, ki ga je povzročila povodenj. Na Dolenjskem se veselijo nove naložbe – v Revozu naj bi leta 2026 začeli proizvodnjo električnega twinga. Komentirali bomo tudi dogajanje v tujini; med drugim odstop ameriškega predsednika Joeja Bidna od vnovične predsedniške kandidature in dogodke na Bližnjem vzhodu.
Pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije pred tremi desetletji je imela pomembno vlogo tudi Rimskokatoliška cerkev, Vatikan je med prvimi priznal našo državo. Kako zdaj vidijo takratno dogajanje, kako ocenjujejo razvoj odnosa med državo in verskimi skupnostmi in kje so odprta vprašanja? O vsem tem s predstavniki največjih verskih skupnosti pri nas. Tudi o aktualnih temah na področju verskega življenja in kakšna je njihova ocena verske svobode v samostojni Sloveniji. Gostje: - škof evangeličanske cerkve mag. Leon Novak, - duhovnik Rimokatoliške cerkve na Slovenskem dr. Sebastijan Valentan, - imam v Islamski skupnosti v Sloveniji Zinaid Mahmutagić, - paroh v Srbski pravoslavni cerkvi v Sloveniji Peran Boškovič.
V času, ko Fraport Slovenija končuje največjo naložbo, sodoben potniški terminal, in tik pred začetkom predsedovanja Slovenije Evropski uniji, na Brniškem letališču dnevno vzleti in pristane zgolj nekaj letal. Bodo finančne spodbude države za večjo letalsko povezljivost Slovenije okrepile povezave? Po ocenah mednarodnih letalskih združenj naj bi se letalstvo v petih letih vrnilo na raven pred pandemijo. V Sloveniji, kjer smo ostali brez nacionalnega prevoznika, se to premika zelo počasi. Razmere močno občutijo tudi turistične agencije, nekatere so se znašle in z najemi letal zagotavljajo čarterske lete. Kjer smo in kam letimo, voditeljica Aljana Jocif z gosti. Gostje: - Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraporta Slovenija, - Nena Dokuzov, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Matej Knaus, predsednik Zveze turističnih agencij Slovenije, direktor agencije Palma.
V državnem zboru so v petek razglasili ustavni zakon, po katerem se ustava dopolnjuje z novim 62. a-členom, in sicer s pravico do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, s svobodno uporabo italijanskega in madžarskega znakovnega jezika na območjih, kjer sta uradna jezika italijanščina ali madžarščina, in svobodno uporabo in razvojem jezika gluhoslepih. Gre za zgodovinski korak, saj je bila gluhim in ljudem z gluhoslepoto priznana temeljna človekova pravica – pravica do njihovega maternega jezika. Slovenija je tako postala peta država po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski, ki je slovenski znakovni jezik vpisala v ustavo, in prva država, ki je v svojo ustavo vključila jezik gluhoslepih. Kakšne pravice prinaša vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo gluhim? In kakšne pravice jezik gluhoslepih ljudem z gluhoslepoto? Za kaj vse bo treba poskrbeti, da ustavna določba ne bo ostala le mrtva črka na papirju? Kdaj bomo dobili zakon, ki bo urejal pravice gluhoslepih? Na ta vprašanja so iskali odgovore voditeljica Petra Medved in gostje: – dr. Ciril Ribičič, vodja strokovne skupine za vpis znakovnega jezika v ustavo, – Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, – dr. Simona Gerenčer, sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan, – Tone Petrič, strokovni sodelavec na ZDGNS. Govor gospoda Petriča in pogovor v celoti je tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Natalija Spark. Tolmačenje bo mogoče spremljati na spletni strani Prvega. V oddaji smo slišali tudi izjavo državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča.
Tudi v iztekajočem se tednu so pravosodne afere in odločitve zasenčile boj z epidemijo in priprave na predsedovanje naše države Evropski uniji. Evropsko javno tožilstvo je začelo delati brez dveh slovenskih članov, saj izbrana nista všeč vladi. Zadevo bo verjetno reševalo sodišče. Klofuto je politiki primazalo tudi ustavno sodišče z razveljavitvijo zakona, ki je bil podlaga za protikoronske ukrepe, med njimi policijsko uro. V oddaji komentiramo tudi prodajo NKBM Madžarom in ugotavljamo, da imata naša in hrvaška vlada skupno točko tudi v pritiskih na medije. Spremljamo mučno oblikovanje vlade v Izraelu. Kritični pregled tedna tokrat z Blažem Ermencem.
Dolina Soče se v zadnjih letih utrjuje kot vodilna slovenska destinacija za aktiven oddih. Po rekordnih številkah, ko so leta 2019 v tolminski, kobariški in bovški občini skupaj zabeležili 850.000 prenočitev, so jih v lanski, z epidemijo zaznamovani sezoni, slabo tretjino manj – dobrih 620.000. Spremenila se je tudi struktura gostov, saj so lani - ravno obratno kot pretekla leta - domači turisti predstavljali skoraj polovico vseh gostov. Na eni strani je torej trend krepitve obiska, na drugi pa ukrepi zaradi epidemije - kako naj torej ponudba in infrastruktura v dolini sledita povpraševanju? O vsem tem, o pomoči države turistični panogi, evropskih sredstvih in o pričakovanjih za letošnjo sezono v Studiu ob 17h v živo iz Kobarida. Gostiteljica je naša dopisnica iz Posočja Mariša Bizjak, gostje pa: - Vilijam Kvalič, direktor zavoda za turizem Dolina Soče, - Marko Pretner, vodja Informacijskega središča TNP Dom Trenta, ekološka kmetija pri Plajerju, - Filip Hrovat, Bovec šport center, - Maja Roš Kanellopulos, hiške Nebesa na Livku, - Matej Gorjan, hotel Zlata Ribica.
Novela zakona o vodah, ki ob obalah omogoča široko gradnjo objektov v javni rabi, je v politiki in javnosti burila duhove že pred sprejetjem. Zdaj, ko je o zakonu razpisan referendum, se retorika obeh strani zaostruje. V vladi trdijo, da so bili podpisniki zahteve za referendum zavedeni, češ da zakon po novem na priobalnem pasu dejansko dopušča le neškodljive gradnje. Pobudniki referenduma odgovarjajo, da ima tudi množica domnevno neškodljivih objektov lahko usoden vpliv na protipoplavno varnost, morda pa tudi na kakovost vode, ki jo pijemo. O tem, kako bodo videti obale, če bo zakon stopil v veljavo, kakšna je naša kultura upoštevanja varovalk – in, nenazadnje, o tem, kaj sploh piše v zakonu, voditeljica Erna Strniša z gosti.
Zelena preobrazba, digitalizacija in usmeritev v trajnostne sisteme so usmeritve tudi za prihodnjo skupno kmetijsko politiko Evropske unije. Kako bomo preoblikovali ukrepe kmetijske politike in politike razvoja podeželja v Sloveniji? Koliko in komu znižati kmetijske subvencije, kako dvigniti konkurenčnost agroživilskih verig in kako poskrbeti za ostarele na kmetijah? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Gostje: - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, - Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, - Emil Erjavec, profesor agrarne politike na Biotehniški fakulteti.
Že 45 let ne mine noben pomemben dogodek ali fenomen doma in v svetu, ne da bi ga zaznamovali v legendarni radijski oddaji Studio ob 17ih. Kdor pri nas kaj velja, gostuje v tej oddaji. Edina že tako dolgo v našem okolju goji eno najžlahtnejših novinarskih oblik – polemično razpravo za okroglo mizo o aktualnih dogodkih in družbenih vprašanjih z različnih področij. In to vsak delovni dan, praviloma v živo. Od leta 1976 vsako oddajo uvede prepoznavni avizo, ki ga je spisal sloviti skladatelj, jazzovski pianist in dirigent Jože Privšek. V tem času smo pripravili okoli 11.700 oddaj in gostili vsaj trikrat toliko gostov od vsepovsod –od gospodarstva do politike, od kulture do športa. Vsebinsko pestrost in družbeno vlogo Studia ob 17.00 osvetljujemo v jubilejni oddaji, v sproščenih pogovorih z ustvarjalci pa odstiramo tudi pogled v zakulisje, kjer nastaja.
Predsednik vlade se je izognil ustavni obtožbi, podpredsednik vlade se je odrekel svoji ministrici za pravosodje, usoda predsednika parlamenta še ni zapečatena. Tako nestabilna je domača politika na pragu predsedovanja Evropski uniji. Kdaj bomo šli spet na volitve, še ni jasno, kdaj na volišča, pa je: referendum o vodah bo sredi počitniškega julija. Komentiramo tudi neodločnost evropskih voditeljev v boju proti podnebnim spremembam in njihovo neobičajno enotnost v odzivu na šokantne poteze beloruskega predsednika. Skupaj z dopisnikom iz Italije smo osupli nad ugotovitvami preiskave tragedije gondole, kjer je umrlo 14 ljudi. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš.
Slovenski turizem je pred tektonskimi spremembami, opozarjajo poznavalci. Osem turističnih družb - med njimi Sava d.d., Istrabenz Turizem, Terme Olimje in Zreče - naj bi združili v Slovenski turistični holding in tako zagotovili prestrukturiranje in enotno upravljanje. Tak je načrt gospodarskega ministrstva. Ali je nov holding sploh potreben, kaj so prednosti in kaj pasti, kdo bi s turističnim holdingom pridobil in kdo izgubil, kaj bi pomenil za razvoj slovenskega turizma in kaj za nanj vezane dobavitelje? O teh in drugih vprašanji voditeljica Simeona Rogelj z zagovorniki in nasprotniki načrta. Gostje: - Peter Vesenjak iz svetovalne družbe Hosting, - dolgoletni direktor hotela Union Bogdan Lipovšek, - ekonomist Marko Jaklič iz ljubljanske Ekonomske fakultete, - generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Breda Črnčec. Stališča in načrte za našo oddajo razkriva tudi predsednik uprave SDH Janez Žlak.
Ali lahko ustavna obtožba – prva, ki jo je vložila leva sredina, in sedma v samostojni državi – odnese predsednika vlade Janeza Janšo? Malo verjetno. Čeprav koalicija nima vsak trenutek zagotovljenih 46 glasov, ni zelo verjetno, da bo najmanj toliko poslancev podprlo predlog ustavne obtožbe. Ključni očitki, ki jih v ustavni obtožbi poslanci opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB nizajo proti predsedniku vlade, so, da ne zna voditi, da krši svoje lastne zakone in da se ne zmeni za ustavo. Razpravo o ustavni obtožbi osvetljujemo s pravne in politične plat z voditeljico Jolando Lebar in gosti.
Priprave na predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije so v sklepni fazi. Zunanjepolitične dejavnosti slovenskih uradnih predstavnikov so se v zadnjem obdobju okrepile, vrstijo se obiski tujih voditeljev tudi pri nas. Kako smo pripravljeni na polletno vodenje evropske povezave, kakšen pečat bomo pustili, bomo to znali unovčiti na mednarodnem parketu in ne nazadnje, ali predsedovanju škodijo notranjepolitične napetosti? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z gosti. Gostje: - Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - Meta Dragolič, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja - Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Jure Požgan s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Napoved: Izrael in palestinsko gibanje Hamas sta po 11-ih dneh silovitega obstreljevanja razglasila prekinitev sovražnosti. Bo krhko premirje vzdržalo? Je konflikt vplival na razmerja sil na Bližnjem vzhodu? Kdo je z njim pridobil in kdo izgubil? Ali smo zdaj kaj bližje rešitvi izraelsko-palestinskega spora? Odgovore iščejo voditelj Blaž Ermenc in gostje: - Jernej Mueller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na zunanjem ministrstvu, - doktor Primož Šterbenc, strokovnjak za Bližnji vzhod, predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, - Boštjan Videmšek, novinar in publicist, - Karmen Švegl, bližnjevzhodna dopisnica.
O normalizaciji življenja ob epidemiji, razmer na Bližnjem Vzhodu ter ameriško-ruskih odnosov. O še močno oddaljeni normalizaciji domače politike. Epidemija je končno zdrsnila s prvih strani in prvih minut domačih medijev. To je prineslo olajšanje, čeprav bo za dokončno normalizacijo razmer treba cepiti dovolj ljudi. Daleč od normalnega pa so bile te dni razmere v domači politiki. Parlament je v pat položaju, potem ko ni nihče zbral potrebne večine in je v vodo padlo celotno zasedanje, s tem tudi odločanje o ustavni obtožbi premiera, ampak tudi na primer o pomoči otrokom s posebnimi potrebami. V oddaji komentiramo tudi etapno zmago gibanja za pitno vodo, sporne poteze ministra za kulturo in izkupiček vrha balkanskih voditeljev na Brdu. Sprašujemo pa se tudi, kako trden je dogovor o prekinitvi ognja na Bližjem Vzhodu.
Znanstvenoraziskovalni center SAZU je v štiridesetih letih postal vodilno raziskovalno in izobraževalno središče na področju humanistike in družboslovja. Več kot 300 raziskovalcev deluje na 18 inštitutih. Njihovi izjemni dosežki so cenjeni tudi v mednarodnem okolju. V pogovoru, premierno pripravljenem za Ars humano, voditeljica Nataša Lang in gostje premišljujejo o tem, kako ZRC SAZU pomaga bolje razumeti dogajanje v družbi, kulturi, naravi doma in v svetu. Na kratko se ozirajo v zgodovino, v središču pogovora pa so izzivi, pred katerimi je ustanova zdaj. Gostje: - direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar, - upokojeni raziskovalec dr. Janez Dular, - predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič, - raziskovalka dr. Lea Kuhar.
V Sloveniji smo dobili poenotene smernice o priporočeni povprečni uporabi zaslonov v prostem času pri otrocih in mladostnikih. Otroci od 10 do 12 leta naj ne bili izpostavljeni zaslonom več kot uro in pol na dan, najstniki do 18 leta ne več kot 2 uri. Kako realne so te smernice? In kako staršem dojenčkov in malčkov približati dejstvo, da mobilni telefon ali televizija nista primerno sredstvo za tolažbo, kaznovanje, nagrajevanje, preganjanje dolgčasa ali vzpostavljanje dnevne rutine? O novih smernicah in negativnih posledicah prevelike izpostavljenosti zaslonom voditeljica Špela Šebenik in gostje: - dr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, - Maja Vreča, sodelavka projekta Safe.si, Arnes, - dr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije, Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo, - Nevenka Zavrl, dr. med., spec. pediatrije , Razvojna ambulanta, Zdravstveni dom Ljubljana.
Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je Slovenija oddala v Bruselj konec aprila, bo v primeru potrditve pomenil, da nas v prihodnjih petih letih čaka za slabih 2,5 milijarde evrov vlaganj, največ v zeleni prehod, digitalizacijo in za povečanje poslovne konkurenčnosti. Kratkoročno naj bi v tem času in s temi investicijami povečali BDP za 0,8 odstotka, dolgoročno pa za 0,4 odstotka. Po nekaterih ocenah to ni dovolj ambiciozno. Če se slovenski načrt za okrevanje uresniči, ali oziroma kako bo to spremenilo državo? Bomo povečali produktivnost? Je skrb posvečena tudi ranljivim skupinam? O tem voditeljica Maja Derčar in gostje. Gostje: - Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko p politiko, - dr. Dušan Mramor, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, - Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. Pogovarjali smo se tudi z dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo. Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.
Vrh ob deseti obletnici tako imenovanega procesa Brdo-Brioni, ki ga ta ponedeljek gosti predsednik države Borut Pahor, naj bi bil priložnost za potrditev zavezanosti za nadaljevanje širitve Evropske unije. A zdi se, da se Zahodnemu Balkanu evropska perspektiva vse bolj odmika, svojo vlogo v tej regiji pa medtem krepijo druge sile. O Zahodnem Balkanu razmišljajo voditeljica Špela Novak in gostje: - Ana Bojinović Fenko, profesorica na Fakulteti za družbene vede, - Ervin Hladnik Milharčič, novinar, - Mirko Cigler, nekdanji diplomat, - Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve.
V svetu je teden zaznamoval srdit izbruh nasilja med Palestinci in Izraelci. Komentiramo razloge, mogoče rešitve in vlogo Zahoda. Veselimo se sproščanja kulturnih in športnih dejavnosti ob prehodu v rumeno fazo epidemije, pri čemer izvajalci opozarjajo na nekatere neživljenjske pogoje, v turizmu in gostinstvu pa stežka pričakujejo intervencijski zakon o pomoči. Raziskujemo razloge za krizo socialnega dialoga - teden se je sicer začel z dogovorom med vlado in stavkajočim policijskim sindikatom, končal pa se je z izstopom sindikalnih central iz ekonomsko-socialnega sveta. V oddaji spremljamo tudi priprave na predsedovanje Slovenije Evropski uniji. Kritični pregled tedna tokrat z Natašo Mulec.
Slovenska vojska, ki te dni praznuje svoj praznik, po 30 letih nenehnih sprememb in iskanja poti ob nenehni krizi vodenja in pomanjkanju vizije ter jasne obrambne politike postaja vse bolj utrujena. Bosta politika in konec koncev celotna družba končno sposobni najti soglasje o tem, kakšno vojsko si želimo in v katero smer naj jo razvijamo? O tem voditelj Robert Škrjanc in ključni akterji, odgovorni za varnost in obrambo. Gostje: - Matej Tonin, minister za obrambo, - Miha Škerbinc, poveljnik poveljstva sil Slovenske vojske, - Boštjan Šefic, svetovalec za nacionalno varnost v Uradu predsednika države, - Vladimir Prebilič, obramboslovni strokovnjak, - Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levica v Državnem zboru.
Neveljaven email naslov