Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smo leto dni po ujmi epskih razsežnosti bolj varni pred poplavami in plazovi? Smo izboljšali sistem odzivanja na tovrstne katastrofe, tako kot smo ga v primeru požarov? Zakaj več kot 300 družin še vedno ne ve, kje si bodo lahko ustvarile nov dom, in kako smo popravili občinsko infrastrukturo, ki so jo letošnja neurja spet poškodovala? Kako porabljamo donatorski in kako javni denar za obnovo? V Studiu ob 17.00 bodo dopisniki s sogovorniki na terenu preverili razmere na najbolj prizadetih območjih, na ključna vprašanja, ki se ob tem porajajo, pa bosta v radijskem studiu odgovarjala dva gosta, ki sta tesno vpeta v intervencije in obnovo.
Gosta:
Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije;
Boštjan Šefic, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade in vodja Službe vlade za obnovo.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Smo leto dni po ujmi epskih razsežnosti bolj varni pred poplavami in plazovi? Smo izboljšali sistem odzivanja na tovrstne katastrofe, tako kot smo ga v primeru požarov? Zakaj več kot 300 družin še vedno ne ve, kje si bodo lahko ustvarile nov dom, in kako smo popravili občinsko infrastrukturo, ki so jo letošnja neurja spet poškodovala? Kako porabljamo donatorski in kako javni denar za obnovo? V Studiu ob 17.00 bodo dopisniki s sogovorniki na terenu preverili razmere na najbolj prizadetih območjih, na ključna vprašanja, ki se ob tem porajajo, pa bosta v radijskem studiu odgovarjala dva gosta, ki sta tesno vpeta v intervencije in obnovo.
Gosta:
Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije;
Boštjan Šefic, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade in vodja Službe vlade za obnovo.
Ministrstvo za zdravje bo preoblikovalo sistem nujne medicinske pomoči. Za to so se odločili zaradi hitrejše in bolj enakomerno dostopne nujne medicinske pomoči po vsej državi. Uredba postopno uvaja več novosti: vozilo dežurnega zdravnika, ki po novem ne bo več v reševalnem vozilu, do leta 2027 naj bi vzpostavili petnajst satelitskih urgentnih centrov, potem pa bo sledilo zmanjševanje dežurnih mest. Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so pripravili strokovna merila, s katerimi pa ponekod na terenu niso zadovoljni in so zaskrbljeni za prihodnost delovanja spremenjenega sistema. V ambulantah nujne medicinske pomoči, kjer se bo spremenilo delo dežurnega zdravnika, pa opozarjajo tudi na kadrovske in prostorske nedorečenosti. O tem v Studiu ob 17-ih z Aljano Jocif in gosti: Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje Renata Rajapakse, direktorica Zdravstvenega doma Domžale Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik
Kaj bo po prvem marcu, ko se bo rekordno dolga stavka zdravnikov še zaostrila? Morebitnega dogovora z vlado ni na vidiku, javnost pa sta medtem dodatno pretresla dva primera zamenjave rakavih vzorcev in posledično operacije zdravih pacientov. Zakaj še vedno nimamo zakonsko urejenega sistema o kakovosti in varnosti? Odgovore iščemo v pregledu tedna, v katerem tudi o zahtevah kmetov, ki stopnjujejo proteste po vsej Evropi, med drugim zaradi preplavljenih trgov s cenejšimi ukrajinskimi pridelki. Jutri mineva že dve leti od začetka invazije Rusije na Ukrajino. Kje sta danes obe državi in kakšne so sploh možnosti za končanje spopadov? Pri nas se zaradi nasilja na nogometni tekmi v Murski Soboti obeta več zakonskih sprememb glede varovanja javnega redu in pooblastil policije.
Skoraj petina ukrajinskega ozemlja tudi po dveh letih od začetka invazije ostaja v primežu sosede. Neuspešna protiofenziva je razmerje moči obrnila v rusko korist, to pa je prineslo tudi notranje boje znotraj ukrajinskega vodstva in sprožilo dvome pri zaveznicah Ukrajine. Vladimir Putin je medtem povsem utišal vse kritične glasove in Rusijo preobrazil v diktaturo, v kateri tretjino proračuna namenjajo za vojaško industrijo. O aktualnih vprašanjih rusko-ukrajinske vojne in razmerah v obeh vpletenih državah tokrat v Studiu ob 17.00.
Država skuša z različnimi ukrepi olajšati dostop tujih delavcev na slovenski trg dela. Konzulat na Filipinih že deluje; tik pred podpisom je memorandum med Slovenijo in Filipini. Za določena dela ni več treba urejati dokumentov na upravnih enotah; končana je tudi javna razprava zakona, ki ureja delo tujih delavcev. Ta prinaša novo vrsto sezonskega dela in novosti na področju modre karte. Kdaj je pričakovati prihod prvih delavcev s Filipinov? V katerih panogah se bodo zaposlovali? Kako se bodo vključili v našo družbo? Bomo znova priča zgodbam o izkoriščanju tujcev? V oddaji, ki jo pripravlja Urška Valjavec, bodo sodelovali: - državni sekretar z ministrstva za delo Igor Feketija - generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc - soustanovitelj in direktor podjetja Cosylab Mark Pleško - izvršni sekretar zveze svobodnih sindikatov za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko.
Človek z motorno žago, ki se dere, da bo posekal državne inštitucije in prepovedal splav; človek, ki rohni proti levičarjem, ki so zanj kar vsi po vrsti komunisti; človek, ki se označuje za anarho-kapitalista in zagovarja radikalno džunglo prostega trga, državo pa bi skrčil samo na vojsko, policijo in sodstvo; človek, ki hoče ukiniti centralno banko in lokalno valuto druge največje države južne Amerike ter v njej uvesti dolar, svojim sodržavljanom pa popolnoma odkrito in grobo napoveduje šok terapijo - to ni izmišljeni lik ekscentričnega norega profesorja, ampak legitimno izvoljeni novi argentinski predsednik Javier Milei, ki je decembra nastopil svoj štiriletni mandat. Kaj torej pričakovati od tega ekstravagantnega voditelja? Kako resno jemlje svoje ideje in kako uspešen je lahko pri dejanski uresničitvi politik, ki naj bi po njegovem rešile več kot 200-odstotno letno inflacijo ter hudo zadolženost Argentine? Kaj bodo uvedbe teh politik pomenile za tamkajšnje prebivalstvo, med katerim že tako in tako več kot 40 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine? Kakšne bodo zunanjepolitične posledice predsedovanja Mileia, ki javno prisega zvestobo Izraelu in Združenim državam, Kitajsko in Brazilijo, ki sta daleč največja argentinska trgovinska partnerja, pa označuje za sovražnika? Ter, nenazadnje - kaj vse je šlo v Argentini narobe v preteklih desetletjih, da ima nekdaj ena najbogatejših držav na svetu danes tako velike težave in se je pripravljena prepustiti revolucionarni retoriki samooklicanega anarho-kapitalista? Ta vprašanja, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, so nas v preteklem tednu zaposlovala v pogovoru za oddajo Intelekta, ki vam ga v ponovno poslušanje ponujamo v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostje pred mikrofonom so: dr. Štefan Bogdan Barenboim Šalej, nekdanji novinar, poslovnež in politik, ki že 60 let živi v Braziliji, novinar ter dolgoletni dopisnik iz Latinske Amerike Tone Hočevar ter še en novinarski kolega, ki redno potuje v Južno Ameriko in je bil ravno pred jesenskim volitvami tudi v Argentini, zunanjepolitični komentator Branko Soban. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Stanovanje, vsaj v prestolnici, ni več pravica, ampak privilegij. Cene nepremičnin od leta 2014 vztrajno rastejo, marsikdo je prisiljen odplačevati kredite vse življenje. Vzrok je šepajoča stanovanjska politika zadnjih desetletij. Najemniški trg je neurejen, veliko je oddajanja na črno. Nepremičnine se kopičijo v rokah najpremožnejših, manj kot 10 odstotkov novogradenj je namenjenih najemu. Stanovanjski trg pri nas je izrazito lastniški, nadzora nad uporabo nepremičnin in njihovimi cenami ni. Prav tako ni davka na prazna stanovanja, pomemben delež stanovanj se oddaja za kratkoročni najem, v turistične namene. O stanovanjski politiki in težavah z nepremičninami, zlasti v Ljubljani, v tokratnem studiu ob 17-ih. Gosti: Maša Hawlina, sociologinja z inštituta za študije stanovanj in prostora Sašo Rink, JSS MOL dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Matej Zwitter, medij Oštro
Več kot mesec dni trajajoča saga v politiki zaradi afere o nakupu sodne stavbe vendarle dobiva epilog, a vprašanje, kako bodo vsi odstopi, razčiščevanja in volilni kongres sanirali nastalo škodo. Kakšne so možnosti za čimprejšnje končanje rekordno dolge zdravniške stavke in kaj konkretno prinaša nova zdravstvena uredba, ki se med drugim loteva tudi čakalnih vrst in vse slabše dostopnosti do zdravstvenih storitev. Kaj zahtevajo kmetje in kaj pričakovati od varnostne konference v Munchnu? Negotovosti znižujejo gospodarske napovedi. O vsem tem v kritičnem pregledu s Simeono Rogelj.
Jutri in v soboto bodo za mlade, ki končujemo osnovno in srednjo šolo potekali informativni dnevi. Tudi na podlagi vtisov in informacij, ki jih bodo dobili na šolah in fakultetah, se bodo odločali, kako in kam naprej. Izbire je veliko, odločitev pa kljub temu ni lahka. Ne le, da imajo tradicionalno nekatere šole in študijski programi omejitev vpisa, veliko je mladih, ki so neodločeni ali jih zanima več stvari. Prav tako mladi in starši razmišljajo tudi o perspektivnosti poklica in izobrazbe, o zaslužku, možnostih za dobre delovne pogoje. Po drugi strani smo priča velikemu pomanjkanju kadrov v določenih panogah, delovne sile na splošno, pa tudi zanimanja za določene poklice, kamor se mladi ne vpisujejo več. Kako se torej odločiti, kaj narediti, da bodo nekateri poklici ponovno zanimivi za mlade, kje bo v prihodnosti največ možnosti za zaposlitev, je to sploh mogoče napovedati? Koliko danes velja izobrazba, koliko bo čez nekaj let? In katere veščine, znanja in kompetence bodo čez nekaj let iskali zaposlovalci? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Studiu ob 17h.
Sistem vzgoje in izobraževanja je na pragu velikih sprememb; osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja obsega več kot 280 ukrepov za vse ravni izobraževanja, od vrtcev do višjih šol, spreminja se tudi zakon o osnovni šoli. Kakšne spremembe se torej obetajo, so predlogi prilagojeni izzivom sodobne družbe, so predlagane rešitve dovolj premišljene in nenazadnje, kakšni so prvi odzivi stroke? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom Čepinom in gosti: - Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje - profesor Janez Vogrinc, vodja delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja - profesor Damijan Štefanc, oddelek za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti
Ali je v obdobju, ko se soočamo z dvema velikima vojnama, možen velik preskok, ki bi omogočal dolgoročno ohranjanje planeta Zemlja, in kaj moramo narediti za to? Zakaj je pri soočanju z okoljskimi krizami nujno narediti veliko več za odpravo revščine in zmanjšanje neenakosti v svetu? Ali zeleni prehod res pomeni odpovedovanje udobju ali pa ustvarjanje pogojev za boljše življenje? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak in gosti.
Decembrske volitve v Srbiji so pokazale, kako šibki so demokratični procesi v regiji. Evropska perspektiva je le ena od možnosti, proti katerim se države Zahodnega Balkana obračajo v iskanju svoje geopolitične opredelitve. Kam jih vleče, kaj jih odvrača, kako privlačne so evroatlantske integracije in kako mikavne vpetosti v rusko ali kitajsko interesno sfero? O tem voditelj Marjan Vešligaj v Studiu ob 17-ih z evropskim poslancem Klemnom Grošljem, analitikom Farisom Kočanom ter beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Kar 6 % otrok se je s spletno pornografijo srečalo pred šestim letom. Najbolj razširjeno kaznivo dejanje v povezavi s spletom je sicer izdelava in razširjanje pornografskega gradiva, v letu 2022 je policija zabeležila 163 takih primerov, lani 192. Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O tem je ob dnevu varne rabe interneta voditeljica Eva Lipovšek govorila s sogovorniki, ki so bili: • Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica; • Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si; • Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; • Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
Mariborska občina dokončuje največji investicijski cikel, pri katerem je veliko projektov evropsko sofinanciranih iz trajnostne urbane strategije. Mestni svetniki pa so decembra sprejeli novo trajnostno urbano strategijo. Kako je z realizacijo dosedanje in kaj prinaša nova strategija, v Studiu ob 17.00 z Bratkom Zavrnikom. Gosta: - Dr. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor - Boris Keuc, Regionalna razvojna agencija Podravje - Maribor
Zaradi usode pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan je vznemirjenje čutiti tudi v koaliciji. Vlada in zdravniki so tudi po številnih sestankih za pogajalsko mizo še vedno na različnih bregovih, kratko pa vse bolj potegnejo bolniki. Višje plače so s stavko zahtevali tudi na upravnih enotah. Politika je poenotena glede referenduma o JEK2, del opozicije glede energetskega zakona predlaga posvetovalni referendum. Vrh Evropske unije je dosegel dogovor o finančni pomoči Ukrajini, kar je doslej blokirala Madžarska. Številne ceste in poslopja s traktorji blokirajo evropski kmetje. Sporu na Bližnjem vzhodu ni videti konca. Zakaj? Kaj sledi? Razčlenjujemo, analiziramo in odgovore iščemo v Tedenskem aktualnem mozaiku.
Voditelji Evropske unije skušajo v Bruslju odpraviti težave, povezane z dogovorom o nadaljnji finančni pomoči Ukrajini. Kako ranljiva je Evropa v kontekstu dveh vojn v njeni neposredni soseščini, naraščajočih trenj med Rusijo in Natom ter vzpona Kitajske, od katere je močno odvisno njeno gospodarstvo? Kako lahko poveča svoj vpliv in svojo moč? In koliko je njena ranljivost tudi posledica notranjih nesoglasij? Gostje: • profesorica mednarodne ekonomije z Ekonomske fakultete v Ljubljani Katja Zajc Kejžar • publicist in nekdanji diplomat Mirko Cigler • profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Zlatko Šabič
Nobena ločitev ni lahka, odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije po skoraj 50 let trajajoči zvezi pa je bil vse prej kot hiter in neboleč. Štiri leta po njem bomo pogledali, kaj je brexit prinesel obema stranema in kaj odnesel. Katere težave imajo Britanci in Severni Irci, še posebno drugi, ki v novih razmerah pomenijo posebno izjemo? Javno mnenje brexit vse bolj vidi kot napako, priložnosti, o katerih se je v kampanji veliko govorilo, pa ostajajo neizkoriščene. Pogovor bo povezoval Matej Hrastar. Gosti: • dr. Andreja Pegan, fakulteta za management Univerze na Primorskem • dr. Jan Grobovšek, docent za ekonomijo na Univerzi v Edinburghu • dr. Jure Požgan, fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Država bo v kratkem izdala prve ljudske obveznice. So donos, ročnost in tveganost ustrezni, da bodo slovenske varčevalce prepričali v nakup? Kolikšni so stroški povezani z nakupom obveznic, sploh za tiste, ki v bankah ali v borznih hišah še nimajo trgovalnega računa? Kakšna je prednost omenjenih obveznic pred bančnimi depoziti, če sploh je? Pa tudi, zakaj obveznic ne bo mogoče vpisati digitalno in ali lahko še letos pričakujemo kakšno podobno izdajo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Urško Jereb. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; dr. Aljoša Valentinčič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Primož Cencelj, član uprave Modre zavarovalnice; Igor Štemberger, predsednik uprave borznoposredniške družbe Ilirika.
Zaposlenim na upravnih enotah je dokončno prekipelo. Približno 2 tisoč uradnikov na 40-ih upravnih enotah bo s stavko zahtevalo višje plače. Prav plače so razlog, da zaposleni zapuščajo uradniška delovna mesta, novi pa se na razpise ne prijavljajo. Upravnih storitev pa je vse več. V oddaji bomo predstavili stališča sindikalne in vladne strani, skušali bomo tudi razjasniti razmere na upravnih enotah, ki so že več let vse prej kot idealne in stimulativne. Studio ob 17.00 s Katjo Arhar.
Neveljaven email naslov