Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah.
Sogovorniki bodo:
Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška
Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24
Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase
Marko Kuzman, Podzemlje Pece
4545 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah.
Sogovorniki bodo:
Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška
Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24
Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase
Marko Kuzman, Podzemlje Pece
Pred šestimi leti je naša radijska hiša (Val 202) podprla takrat še malo znan projekt Botrstvo v Sloveniji. S številnimi zgodbami otrok je javnost dojela, kako globoke spremembe v življenje otrok prinaša revščina, projekt pa še vedno opozarja na to, da bodo posledice napak iz preteklosti dolgo vidne na duševnem zdravju otrok. Revščina se zdaj pospešeno seli med zaposlene z nizkimi plačami in negotovimi zaposlitvami, zato bosta glasno opozarjanje projekta Botrstvo na nujnost sistemskih sprememb in pomoč otrokom pomembna tudi v prihodnje. V oddaji lahko prisluhnete mislim otrok. Gostje: Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka ZPM Moste Polje, Nina Zidar Klemenčič, pobudnica in vodja projekta Brezplačne pravne pomoči, Branka Strniša, psihologinja in psihoterapevtka, ki vrsto let nudi pomoč staršem in otrokom iz projekta Botrstvo. Oddajo bo vodila: Jana Vidic, Val 202.
Zakaj je odstopil predsednik vlade; res ob toliko odprtih nerešenih frontah pravzaprav druge izbire ni imel več, kaplja čez rob pa je bila napoved propada najpomembnejšega in največjega projekta v državi. Kako močno vlogo je imelo stavkovno gibanje sindikatov in kako bo socialni dialog z zahtevo po višjih plačah tekel poslej? V oddaji tudi o tem kakkšna je bilanca te vlade in ne nazadnje, kdaj se bomo podali na predčasne volitve.
Slovenska industrija je zagnala svoje zmogljivosti. Izvoz se je v prejšnjem letu znova povečal, tokrat kar za 13 odstotkov. Povečuje se tudi navezanost na nemško gospodarstvo. V javnosti je bilo slišati celo nekaj opozoril, da je odvisnost od Nemčije prevelika. Res? Kako sta povezani gospodarstvi Slovenije in Nemčije, imata vzdržen model rasti, v čem zaostajamo za največjim evropskim gospodarstvom?
Dve tretjini stavb pri nas sta bili zgrajeni pred letom 1985, številne od njih je treba energetsko prenoviti. Stavbe porabijo približno 40 odstotkov vse energije, zato bi prenova bistveno pripomogla k zmanjšanju porabe energentov oziroma manjšemu izpustu toplogrednih plinov. Govorimo o tem, kakšni so mogoči načini financiranja obnove javnih in zasebnih stavb, kako se je lotiti, kolikšne prihranke prinaša in s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah.
Potem ko je predsednik Trump dober teden po napovedi povečanja carin na uvoz jekla in aluminija to uresničil in so se trgovinske partnerice, tudi Evropa, začele pripravljati na povračilne carine, se zastavlja vprašanje: ali je svet sredi trgovinske vojne ali je Trump le povlekel vzvod, kar na koncu ne bo imelo tako hudih posledic? Tudi o tem kaj bodo višje carine pomenile za slovensko industrijo.
S koliko optimizma lahko v resnici pričakujemo presenetljivo srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejski voditeljem Kim Džong Unom? Gotovo gre za zasuk v odnosih, ki obeta možnost pomiritve. Bo srečanje začetek reševanja odnosov ali pa Severna Koreja le pridobiva čas? Malo je namreč verjetno, da bi se odpovedala jedrskemu orožju in prodala svojo varnost v tretje roke. Lahko srečanje še pade v vodo in kaj tvega Trump, če bodo pogovori propadli?
Ženske v Sloveniji prejemajo za približno 100 evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Slednjih je enkrat več kot moških. V zadnjem času pa je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah. O vzrokih in posledicah plačne vrzeli in o kulturnem ozadju ekonomske neenakosti, v oddaji Studio ob 17h, s sogovornicami_ki predsednico Ženskega lobija Slovenije Violeto Neubauer, Teo Jarc iz Sindikata Mladi, dr. Igorjem Pribcem iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Srečom Dragošem iz Fakultete za socialno delo.
Očitki, da javni RTV servisi ne uresničujejo svojega poslanstva, so včasih upravičeni, pogosto pa te napade podžigajo še kratkovidni politični interesi in medijska konkurenca. Kakovostno javno radiotelevizijo bi najraje ukinili tudi vsi tisti, ki ne želijo, da bi jim neodvisni mediji gledali pod prste. Referendum o ukinitvi obveznega rtv prispevka, ki v Švici to nedeljo ni uspel, samozavestna drža avstrijske javne radiotelevizije, nemške izkušnje, predvsem pa izzivi, pred katerimi so javni RTV servisi, tudi RTV Slovenija, so iztočnice za pogovor z medijskimi poznavalci in strokovnjaki (dr. Slavko Splichal, Boris Bergant, dr. Marko Milosavljevič). Pripravlja: Tatjana Pirc.
Nemčija po šestih mesecih negotovosti dobiva novo vlado. Novi stari koalicijski partnerji socialdemokrati so sprejeli koalicijski dogovor in kanclerki Angeli Merkel zagotovili četrti, najbrž zadnji mandat. Kaj je morala ponuditi v zameno? Kako trdna bo tokratna velika koalicija? Kakšen pečat bo kanclerka pustila Evropi? Pa tudi o tem kakšne bodo prihodnje nemške socialne, gospodarske, begunske in evropske politike.
Na italijanskih parlamentarnih volitvah se je veteran Berlusconi pomeril s kopico novih obrazov. Komu so svoj glas zaupali italijanski volivci? Kako zapleteno bo sestavljanje vladne koalicije in kaj bo z slovenskim predstavnikom v rimskem parlamentu?
Kako pameten je mladi uporabnik pametnega telefona? Strokovnjaki opozarjajo, da uporaba sodobne tehnologije še ne pomeni tudi medijske pismenosti. Kaj sploh pomeni biti medijsko ali digitalno pismen? Kakšne posledice prinašajo takšne smernice v uporabi novih medijev in kako bi morali te vsebine vključiti v naše izobraževanje? Učni načrt za izbirni predmet Vzgoja za medije je star več kot desetletje in bi ga bilo nujno prevetriti.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Od kod polarni mraz, ki je ukleščil Evropo; gre za podnebne spremembe ali normalno hladen februar, kakršnih sicer nismo več vajeni? Bodo takšni ekstremni podnebni pojavi v prihodnje postali pravilo? Kaj dobrega in kaj slabega prinaša oster mraz in kaj pomeni za zdravje ljudi? Kako je s tistimi, ki se ne morejo ubraniti pred ekstremnimi temperaturami?
Celjska kotlina je močno onesnažena s težkimi kovinami, tudi z arzenom in cinkom. Kritične vrednosti kadmija so ponekod presežene za 580-krat. Občina se je lani vendarle lotila sanacije igrišč vrtcev, a ta poteka počasi in kovine že pronicajo tudi v podtalnico. Poslanci so sicer odločili, da gre predlagani zakon o sanaciji v nadaljnjo parlamentarno obravnavo, a ministrstvo za okolje in prostor temu zakonu nasprotuje. Zakaj se tako dolgo odlaša s sanacijo in v kolikšni meri onesnaženost ogroža zdravje ljudi ?
Zadnje dogajanje v zvezi z ocenjevanjem bojne pripravljenosti je le vrh ledene gore, ki kaže na porazno stanje v vojski, kar je predvsem posledica negativne kadrovske selekcije. Odgovorni zdaj kot razlog za to navajajo pomanjkanje sredstev, slabe škornje in podobno. A ni bistvo denar, ampak znanje, stroka in veščina vodenja, to pa je tisto, kar manjka tako Slovenski vojski kot politiki nasploh. Kako naprej in kaj storiti za krepitev naše obrambe.
Prerez zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu, ki se bližajo koncu. Ocenjujemo slovenske nastope skozi športno prizmo ter slovensko pojavnost na prizorišču tudi s poslovnega zornega kota in vidika promocije države. Skratka o temah, ki so zaznamovale slovensko olimpijsko odpravo, tudi o dopinškem primeru ter o prihodnosti olimpizma.
Obdobje počitnic je in turistične zmogljivosti so skoraj povsem zasedene. Letošnja zimska sezona je tako ena od najbolj uspešnih v zadnjih letih. Domišljija pa pogosto sega veliko dlje. Pogledali bomo na različne konce Slovenije; počitnice so vsekakor zdravilo za šolarje in učitelje, dobro jih je preživeti dejavno.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ali na slovensko tržišče prihaja multinacionalka Uber in ali bo to res nelojalna konkurenca taksi prevozom, ki bo povzročila zniževanje delovnopravnih standardov, kot trdijo taksisti in sindikati? Kakšne bodo novosti na področju prevozov potnikov, uvedene z novelo zakona o prevozih v cestnem prometu? Kako upravičena so svarila in na drugi strani obljube o večji preglednosti področja in večji izbiri za potnike?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov