Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti, ki smo ga čakali več kot 20 let, je v javni obravnavi do sobote. Nasprotujejo mu tako psihiatri in klinični psihologi kot psihoterapevti. Strinjajo se, da gre za vojno za denar, a vprašanje je, kdo se najbolj bori za zmago. Glavna namera ministrstva je bila, da z zakonom odstrani s trga posameznike, ki izvajajo psihoterapijo na podlagi t. i. vikend tečajev in dolgoročno ogrožajo duševno zdravje posameznikov. Jo zakon uresničuje? Kaj bodo z zakonom pridobili oziroma izgubili pacienti, kako bo vplival na zdravstvene delavce in kako na psihoterapevte na trgu, ki jim bo ministrstvo določilo najvišjo ceno storitev?
Gostje:
dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v kabinetu ministrice za zdravje na Ministrstvu za zdravje;
dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije;
Irena Kosovel, predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje;
Tone Vrhovnik Straka, Zveza organizacij pacientov, sicer nekdanji uporabnik psihiatričnih storitev.
4606 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti, ki smo ga čakali več kot 20 let, je v javni obravnavi do sobote. Nasprotujejo mu tako psihiatri in klinični psihologi kot psihoterapevti. Strinjajo se, da gre za vojno za denar, a vprašanje je, kdo se najbolj bori za zmago. Glavna namera ministrstva je bila, da z zakonom odstrani s trga posameznike, ki izvajajo psihoterapijo na podlagi t. i. vikend tečajev in dolgoročno ogrožajo duševno zdravje posameznikov. Jo zakon uresničuje? Kaj bodo z zakonom pridobili oziroma izgubili pacienti, kako bo vplival na zdravstvene delavce in kako na psihoterapevte na trgu, ki jim bo ministrstvo določilo najvišjo ceno storitev?
Gostje:
dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v kabinetu ministrice za zdravje na Ministrstvu za zdravje;
dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije;
Irena Kosovel, predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje;
Tone Vrhovnik Straka, Zveza organizacij pacientov, sicer nekdanji uporabnik psihiatričnih storitev.
Inštitut Jožefa Štefana, naša slovita znanstveno-raziskovalna institucija, že 70 let svojega delovanja presega meje mogočega; kateri so njeni največji dosežki, v današnji oddaji - pa tudi o tem, v kakšnih razmerah danes delujejo najboljši raziskovalci. Slovenija je namreč vrhunskemu znanju naklonjena le na načelni ravni, ne pa tudi, ko gre za financiranje in konkretne strategije, ki bi krepile povezave med gospodarstvom in vrhunsko znanostjo. Z vidnimi raziskovalci Inštituta Jožefa Štefana voditeljica Nina Slaček.
29. marec je zadnji dve leti veljal za datum izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, a vse kaže, da saga o brexitu dobiva novo poglavje. Sredi tedna je predsednica britanske vlade v Bruselj poslala predlog za preložitev datuma brexita do konca junija ter se nato ob hladnem odzivu evropskih voditeljev odpravila na dvodnevno zasedanje v evropsko prestolnico. V Bruslju so postavili nov odločilni datum za britansko izstopanje, to je 12. april. Do takrat še vedno obstajajo vse možnosti: dogovor o izstopu, o brexitu brez dogovora, o dolgi preložitvi datuma izstopa ali celo preklic brexita.
Letošnja Planica bo tudi v znamenju 50-letnice letalnice bratov Gorišek, na kateri je bilo v pol stoletja postavljenih 28 svetovnih rekordov. Do današnjega navdušenja množic je pripeljal začetni zanos peščice. Konstruktor letalnice Janez Gorišek meni, da pri poletih ne gre brez predanosti. V oddaji o spominih na Planico nekoč in njenem pomenu z gosti, katerih življenjska pot je tesno povezana z dolino skakalnic. Voditelj Matej Hrastar.
Kako (ne)občutljivi smo Slovenci na odtekanje podatkov in kako varni sploh so ti v javnem in zasebnem sektorju? Smo se denimo kaj naučili iz primerov nepooblaščenih vpogledov v zdravstvene kartoteke v bolnišnicah in komu lahko pridejo prav ti podatki? V oddaji tudi o tem, kako bodo naši osebni podatki z novim zakonom o varstvu osebnih podatkov zavarovani v prihodnje.
Povprečna bruto plača v gospodarstvu naj bi bila leta 2025 2 tisoč evrov, tako je zapisala Gospodarska zbornica, ki je pripravila nov plačni sistem. Tega v gospodarstvu, v nasprotju z javnim sektorjem, kjer je sistem izoblikovan, ni. Celo več, že skoraj 15 let sploh ni niti splošne kolektivne pogodbe. Socialni partnerji začenjajo pogajanja za nov socialni sporazum in nov plačni model, kjer bo najbrž prvo vprašanje izhodišče Gospodarske zbornice: povečati plače, toda tako, da se masa zanje ne poveča. V oddaji soočamo delodajalce in sindikate.
Na območju Boča in Boletine pri Ponikvi se je razcvetela občudovana velikonočnica, ki pa je ogrožena, tudi zaradi posegov v naravo in nedovoljenega trganja ali celo izkopavanja. V Sloveniji je na rdečem seznamu 727 rastlin, številne gorske. 120 let po zavarovanju planike in Blagajevega volčina so ogrožena številna rastišča. Niti gorska straža ne zadostuje. V oddaji o tem, kaj lahko skupaj storimo za ohranitev zavarovanih rastlin, ki postajajo vse bolj zanimive tudi za nedovoljeno trgovanje, kdo lahko prepreči njihovo plenjenje, ki je lahko tudi kaznivo dejanje in kakšne so dolgoročne posledice izgube posamičnih vrst.
Ko je švedska dijakinja Greta Thunberg pred dobrega pol leta vsak petek namesto k pouku odšla pred parlament izrazit nestrinjanje s podnebno politiko, najbrž ni pričakovala, da bodo njeno dejanje nekoč posnemali mladi v več kot sto državah po vsem svetu. Množični podnebni protesti mladih tako dokazujejo izjemno veliko mobilizacijsko moč posameznika. Ni pa še jasno, ali lahko dosežejo tudi spremembe uradne podnebne politike. Kako se bodo na proteste odzvali odločevalci, kaj si imajo povedati mladi protestniki in uradni podnebni pogajalci, kdo, če sploh kdo, bo prej dosegel cilj radikalnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov? V oddaji tudi o tem, kako naprej dan po protestu.
Predstavljamo ključne novosti pokojninske zakonodaje. Kdaj bo odmerni odstotek višji? Bomo po novem delali do 67-ega leta starosti? Ali bo 40 let pokojninske dobe zadostovalo za dostojno pokojnino? Napovedane so velike spremembe glede dela upokojencev.
Teroristični organizaciji Islamska država, ki je z brutalnimi zločini vrsto let sejala strah in trepet po Bližnjem vzhodu in drugod po svetu, so v Siriji štete zadnje ure. Kljub temu bosta po mnenju strokovnjakov ta organizacija in njena ideologija še naprej predstavljali varnostno grožnjo. Kaj bo s Sirijo po padcu Islamske države? V oddaji o tem, kaj se bo zgodilo z ujetimi džihadisti in njihovimi družinami; bi jim morali soditi v njihovih domovinah?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Zgodba o Nacionalni in univerzitetni knjižnici 2 je stara več kot trideset let, a tam kjer bi morala stati nova stavba, sodobna univerzitetna knjižnica, simbol znanja, jezika, živo središče mesta in točka naše nacionalne identitete – že skoraj desetletje stoji parkirišče. Kako to, da že trideset let obstaja soglasje o gradnji, kako to, da smo plačali natečaj in pridobili vrhunsko arhitekturno rešitev, stavbe NUK 2 pa še vedno ni? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17h. Naši sogovorniki in sogovornice bodo ravnateljica NUK, Martina Rozman Salobir, arhitektka in urednica revije Outsider, Nina Granda, arhitekt Matija Bevk, arhitekt Boštjan Vuga in dr. Jernej Štromajer z Ministrtsva za izobraževanje, znanost in šport.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po padcu Islamske države se njeni številni borci in drugi podporniki iz zahodnih držav, ki so se ji v minulih letih pridružili v Siriji, zdaj hočejo vrniti domov. Evropa in Amerika pa jim to skušata preprečiti z administrativnim odvzemom državljanstva. Smo se na ta način res zavarovali pred novim valom teroristov? Ali pa smo nehote omajali vladavino prava pri nas doma?
Upokojena učiteljica Alenka Čurin Janžekovič, ki ima neozdravljivo bolezen, si v Švici ureja dokončanje svojega življenja s samomorom s pomočjo, ker pri nas zakonodaja tega ne omogoča. Njena zgodba in pobuda društva Srebrna nit za pravno ureditev evtanazije pri nas, ki so jo že podpisali tudi strokovnjaki z različnih področij, odpirata javno razpravo o svobodnem odločanju posameznika o dokončanju življenja. Stališčem in razmišljanjem bomo dali prostor v torkovem Studiu ob 17-ih. Gostje bodo specializirana zdravnica paliativne oskrbe Urška Lunder, klinična psihologinja prof. dr. Onja Tekavčič Grad in prof. dr. Andrej Pleterski in filozof dr. Borut Ošlaj, član Komisije za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje. Svoje videnje uzakonitve evtanazije bo predstavila tudi pravnica dr. Nataša Valentinčič, ki v svoji doktorski disertaciji obravnava tri modele formalne in dejanske pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru na Nizozemskem, Švici in Sloveniji.
Še pred zaslišanjem ministrskega kandidata Zorana Pozniča so se pojavili očitki o konfliktu interesov, saj vodi zavod, ki se je prijavil na razpis ministrstva za kulturo
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Odstop ministra za okolje Jureta Lebna je sprožil precej vprašanj: komu je bil v interesu, kaj pomeni za stranko SMC in delovanje celotne vlade, kdo ga bo nasledil na tem ključnem, veliko let zapostavljenem položaju? Njegov naslednik se bo moral lotiti številnih odprtih vprašanj, od sistema zbiranja in predelave odpadkov do usode Teša in črpanja plina v Petišovcih. O političnih posledicah odstopa Lebna in odprtih strokovnih vprašanjih v današnjem Studiu ob 17h. Pripravljata ga Tomaž Celestina in Erna Strniša.
Kaj prinaša davčna reforma? Primež dohodnine bo popustil, višji bo neobdavčen dohodek, drugačna lestvica, nižje stopnje za tako imenovani srednji razred. Regres, trinajsta plača manj obdavčena. Od zaslužkov bo več ostalo v denarnicah, manj bo šlo državi. Ta bo primanjkljaj nadomestila z višjo obdavčitvijo dobičkov, dividend, najemnin in obresti. Več o tem v Studiu ob 17-ih. Pripravlja Zdenka Bakalar. Gosti oddaje: – minister za finance Andrej Bertoncelj – predsednik GZS Boštjan Gorjup – predsednica ZSSS Lidija Jerkič
Zdi se, da je zime nepreklicno konec. V to nas prepričujejo neobičajno visoke temperature v tem času oziroma njihovo nihanje. Uprava za zaščito in reševanje je razglasila celo veliko požarno ogroženost naravnega okolja za vso državo. Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija bosta v dneh velike požarne ogroženosti izvajala poostren nadzor. Je vse to tudi posledica podnebnih sprememb? Kaj pravijo vremenoslovci in kakšna so sporočila iz lokalnih okolij?
Neveljaven email naslov