Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vlada je po poletnih počitnicah zagrizla v romsko problematiko – razmere so se namreč čez poletje na jugovzhodu države hudo zaostrile. Kaj bodo storili pristojni, od organov pregona do socialne službe in šole? S svežnjem sprememb na davčnem področju ni zadovoljen nihče; konfliktoma na Bližnjem vzhodu ter med Ukrajino in Rusijo ni videti konca. Nemčija se spoprijema z napadi z noži v zadnjih dneh, kar krepi nacizem in druge skrajne ideologije v družbi, za katere smo še pred časom mislili, da jih je Evropa po drugi svetovni vojni presegla. V Franciji so se začele paraolimpijske igre. Te in še druge dogodke v tem tednu bomo komentirali v oddaji Tedenski aktualni mozaik.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vlada je po poletnih počitnicah zagrizla v romsko problematiko – razmere so se namreč čez poletje na jugovzhodu države hudo zaostrile. Kaj bodo storili pristojni, od organov pregona do socialne službe in šole? S svežnjem sprememb na davčnem področju ni zadovoljen nihče; konfliktoma na Bližnjem vzhodu ter med Ukrajino in Rusijo ni videti konca. Nemčija se spoprijema z napadi z noži v zadnjih dneh, kar krepi nacizem in druge skrajne ideologije v družbi, za katere smo še pred časom mislili, da jih je Evropa po drugi svetovni vojni presegla. V Franciji so se začele paraolimpijske igre. Te in še druge dogodke v tem tednu bomo komentirali v oddaji Tedenski aktualni mozaik.
Kako zakon o delovnih razmerjih določa koriščenje dopusta, ga lahko delavec izkoristi v več delih? Ga je mogoče izplačati? Kakšne pravice imajo starši? In kako je s pravicami tistih, ki želijo na dopust po daljši bolniški odsotnosti? V oddaji o pravilih, ki določajo način izrabe dopusta.
Kako male gospodarske družbe skrbijo za zaposlene in kako gledajo na tiste, ki temu ne namenjajo pozornosti; pa tudi, ali se poslovno širijo, kaj pričakujejo od prihodnje vlade, so pripravljene na morebitno prihodnjo krizo in kako gledajo na menjave lastništev podjetij v Sloveniji.
Ste vedeli, da imajo v Podcerkvi v Loški dolini hostel, ki je doslej edini v Sloveniji v celoti prilagojen invalidom? Da je Križna jama pri Ložu, ki se razteza na območju treh občin, glede na biološko raznovrstnost četrta na svetu, saj v njej živi kar 50 različnih vrst jamskih živali? Ste že kdaj obiskali notranjski Portorož, kot nekateri imenujejo domiselno urejeno Bloško jezero? Bi radi izvedeli, kaj vse se dogaja na Cerkniškem jezeru in ob njem; koga poiskati, če bi radi opazovali medveda v njegovem naravnem okolju? Notranjska privablja obiskovalce, toda turizem je potrebno tu razvijati s posebnim občutkom, ne da bi povzročali škodo izjemnemu kraškemu okolju.
V Sloveniji naj bi živelo že malo manj kot 1000 medvedov in okrog 70 volkov v 14 tropih. V letu dni naj bi iz narave odvzeli 200 medvedov in 11 volkov. S predlaganim številom pa niso zadovoljni ne kmetje in ne zagovorniki narave. Prvi bi najraje videli, da bi jih sploh ne bi bilo, drugi pa se zavzemajo za prepoved odlova. Kako najti ravnotežje?
Pred 240-imi leti so štirje bohinjski srčni možje osvojili Triglav. Kako zahteven je bil prvi pristop in kaj danes navdihuje številne planince in alpiniste, da osvajajo vrh očaka, ki je simbol naroda? Želja posameznikov po osvajanju vrhov je povezana tudi s 125-letnico organiziranega planinstva. Planinska zveza Slovenije, najbolj množična prostovoljna organizacija, ima v svojih vrstah predane markaciste, ki zgledno skrbijo za poti. O zgodovini pristopov na Triglav, o domoljubnem dejanju Jakoba Aljaža, o povezanosti z gorami bomo v letu, ko tudi Radio Slovenija praznuje 90-letnico, govorili v Studiu ob sedemnajstih. V živo s Kredarice, najbolj priljubljenega izhodišča za osvojitev Triglava.
Na odlagališčih po Sloveniji še vedno rastejo kupi odpadne embalaže, ki jih za to zadolžene družbe nočejo prevzeti, saj se jim to preprosto ne izplača. Ravnanje z odpadki je poslovna panoga kot vsaka druga, interes za predelovanje odpadne embalaže pa je odvisen od razmer na trgu. O tem, ali je tak sistem še vzdržen, kako ga izboljšati in ne nazadnje tudi o tem, kako doseči, da bi pri nas proizvedli več kakovostne plastike.
Slovenija vsaj do vrnitve edinega obsojenega slovenskega džihadista iz italijanskega zapora sploh ni vedela, kakšno grožnjo lahko predstavljajo radikalizirani posamezniki. Incident s televizijsko ekipo takoj po njegovi vrnitvi pa je tudi dokazal, da pri nas ni konsenza, ne glede preventivnih dejavnosti ne postopkov reintegracije oziroma resocializacije ljudi, ki so zapadli v ekstremizem ali terorizem.
Danes bodo upokojenci skupaj s pokojnino dobili letni dodatek, ki pa večini ne bo omilil težav. Številnim upokojencem pokojnina namreč ne zagotavlja varne starosti. Še več, nujna bo pokojninska reforma: smo hitro starajoča se skupnost in število tistih, ki so svoj prispevek družbi že dali, se povečuje; tistih, ki vplačujejo zdaj, pa je zaradi majhne natalitete vse manj. Kako torej napolniti pokojninsko blagajno, kakšna naj bo odmera, bomo delali dlje? Osnovno vprašanje je, kako zagotoviti varno starost in vzdržno pokojninsko blagajno.
Koroška že več desetletij čaka na boljšo prometno povezavo, ki bi omogočila razvoj regije. Pomanjkanje hitre ceste pa se kaže na vseh ravneh tamkajšnjega življenja, zato so Korošci naveličani čakanja protestirali s popolno zaporo ceste v Mislinji. V oddaji o tem, kje se zapleta in pri katerih delih hitre ceste se vendarle premika ! Avtorica Metka Pirc.
Globalni navtični turizem je znova oživel. Pravi razcvet doživlja tudi na Hrvaškem in v Italiji. Kako pa je s tem pri nas? Katere so pomanjkljivosti navtičnega turizma na slovenski obali in katere prednosti bi morali v naših marinah bolje izkoristiti glede na to, da se naša obala po velikosti ne more primerjati ne s hrvaško ne z italijansko? Kako bi lahko bili bolj inovativni in kako bi nadgradili navtični turizem z doživetji na kopnem. Z novinarko Lejo Širok .
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Družbena omrežja so olajšala širjenje vsebin, ki delajo našo družbo boljšo, bolj kritično, bolj solidarno in odprto. Po drugi strani pa so omogočila, da tudi najbolj sporne teme veliko bolj odmevajo in nas bolj določajo kot prej. Se je dialog zaradi družbenih omrežij izboljšal ali poslabšal? Je digitalizacija povečala razkorak med ideali demokracije in stvarnostjo? Morda pa je Twitter spodbudil posameznike k dejavnemu državljanstvu.
Pred Luko Koper je strateška naložba – podaljšanje prvega pomola. Luka in Občina Koper sta pred kratkim podpisali pismo, s katerim naj bi opredelili zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje, med drugim hrupa. In ker pretovora ne bi bilo brez delavcev, novinarka Tjaša Škamperle sprašuje goste, med njimi predsednika uprave Luke Dimitrija Zadela, o reševanju problematike zaposlenih pri izvajalcih pristaniških storitev.
Predsednik republike Borut Pahor je državni zbor uradno obvestil, da v prvem krogu ne bo predlagal kandidata za mandatarja za sestavo vlade. Prvič v samostojni državi relativni zmagovalec volitev ni tisti, ki bi dobil prvo priložnost, da sestavi vlado. Kako naprej? Poslanke in poslanci imajo še dve možnosti, da vendarle oblikujejo vladno večino. Če se to ne bo zgodilo, bomo imeli sredi oktobra še ene predčasne volitve.
Ves teden smo spremljali prerivanja med Združenimi državami Amerike in Rusijo za moč in vpliv na mednarodnem odru. Marsikdo je morda ob tem pomislil na znani pregovor: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Zato se v tokratni oddaji se sprašujemo, kakšen bi bil svet, če bi mu zavladala Kitajska? Kako bi dežela na oni strani velikega zidu lahko postala globalni ekonomski, vojaški, politični in kulturni hegemon in kako bi utegnila po svoji podobi spremeniti svet? – Gostje pred mikrofonom: novinarka in zunanjepolitična komentatorka časopisne hiše Delo Zorana Baković, vodja centra za sodelovanje s Kitajsko pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper dr. Helena Motoh in polkovnik, nekdanji obrambni ataše Republike Slovenije v Ljudski republiki Kitajski mag. Zdenko Udovič.
Mariborska knjižnica na Rotovškem trgu že več let čaka na obnovo ali selitev. Sedanji prostori so pretesni in v izredno slabem stanju, zato je vodstvo že zagrozilo, da bo enoto zaprlo. Zaposleni si želijo, da bi ostali na tej lokaciji, kjer je predvidena 15-milijonska obnova in gradnja vključno s širitvijo knjižnice, a mariborsko županstvo vztraja, da je projekt, ki še ima vsa potrebna dovoljenja, predrag. Zato že več let išče alternativno lokacijo, a vse dosedanje so zaradi finančne, statične ali druge neprimernosti splavale po vodi. Kako naprej z Dejanom Ratom in gosti.
V poletnem času številne Slovence nedvomno prežemata misel na dopust in upanje, da bo šlo vse po načrtu. A žal so tudi nepredvidljivi dogodki in neljubi scenariji del dopusta. Vsako leto se namreč del turistov spoprijema z različnimi težavami: od odpovedi leta, nekateri ostanejo brez obljubljene sobe s pogledom na morje, do slabše hotelske nastanitve, kot je bilo predvideno. Kot potrošniki seveda imamo pravice in dolžnosti, v oddaji vas z njimi tudi seznanjamo.
Ukradeno bodalo z Iga je potrebovalo kar 33 let, da se je vrnilo v Narodni muzej Slovenije. Zelo verjetno je, da je bila kraja naročena, saj so storilci vedeli, kaj iščejo. Kdo naroča takšne kraje? Kako deluje trg ukradenih umetnin? Kako se odkriva storilce in preprečuje kraje? Gostje bodo: višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi mag. Uršula Belaj, direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik in kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije dr. Peter Turk.
Srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega voditelja Vladimirja Putina v Helsinkih je bilo dolgo pričakovano, verjetno pa ne bo korenito izboljšalo slabih odnosov med državama. Ameriški predsednik je poslabšal tudi odnose z evropskimi zaveznicami v Severnoatlantskem zavezništvu, saj je vztrajal, da morajo prispevati bistveno več za stroške obrambe. Odprtega spora sicer ni bilo, a nesoglasja ostajajo.
Edward Snowden in Chelsea Manning sta verjetno najbolj znana žvižgača na svetu. Tudi sicer so žvižgači v tujini nepogrešljivi pri razkrivanju gospodarskega kriminala, korupcije, davčnih utaj in podobnega. Toda kaj pomeni biti žvižgač v Sloveniji? Kako opozarjajo na napake v svojem delovnem okolju, kakšen je njihov položaj oziroma usoda in kaj bi lahko naredila država, da bi jih zavarovala? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovorarjajo avtorica knjige Žvižgači, mediji in korupcija Alma Sedlar, žvižgalka Marjana Mrak ter zdravnik Erik Brecelj. Oddajo vodi Marko Golja.
Neveljaven email naslov