Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po manj kot desetih letih obratovanja šestega bloka epilog dobiva zgodba šoštanjske termoelektrarne. Čeprav je Teš že nekaj časa v rdečih številkah in čeprav so z vseh strani prihajala opozorila, da bodo premog nehali uporabljati prej kot čez desetletje, se zdi, da je pristojne slabo finančno stanje ujelo nepripravljene in brez sistemskih zakonov, ki bi urejali prestrukturiranje regije. O tem, kako bo država preprečila grozeč stečaj družbe in socialno bombo, kako bomo nadomestili manjkajočo električno energijo in zagotovili ogrevanje za Šaleško dolino ter o razlogih za nastali položaj, bomo govorili v tokratni oddaji Studio ob 17.00.
Gostje:
Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo;
Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE;
Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin premogovnika Velenje.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po manj kot desetih letih obratovanja šestega bloka epilog dobiva zgodba šoštanjske termoelektrarne. Čeprav je Teš že nekaj časa v rdečih številkah in čeprav so z vseh strani prihajala opozorila, da bodo premog nehali uporabljati prej kot čez desetletje, se zdi, da je pristojne slabo finančno stanje ujelo nepripravljene in brez sistemskih zakonov, ki bi urejali prestrukturiranje regije. O tem, kako bo država preprečila grozeč stečaj družbe in socialno bombo, kako bomo nadomestili manjkajočo električno energijo in zagotovili ogrevanje za Šaleško dolino ter o razlogih za nastali položaj, bomo govorili v tokratni oddaji Studio ob 17.00.
Gostje:
Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo;
Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE;
Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin premogovnika Velenje.
Draginjo zaradi energetske krize bomo pri nas blažili z nepovratno pomočjo tako podjetjem kot socialno ogroženim gospodinjstvom. Kako bo potekalo razdeljevanje okoli 80 milijonov evrov pomoči, kdo bo do nje upravičen, koliko in kakšni so odzivi? Kako bo ukrepala Nemčija, ki bo najbolj občutila vojno v Ukrajini? Ali ustavitev gospodarske rasti že občutijo slovenski izvozniki? Negotovo v prihodnost zrejo tudi kmetje. Katastrofalna suša je uničila vso krmo, ni je niti v tujini in nekateri kmetje že prodajajo živino, ker je ne bodo mogli nahraniti. V kritičnem pregledu s Katjo Arhar tudi o epidemičnih ukrepih, ki jih predlaga stroka in filmskem festivalu v Sarajevu.
Vojna v Ukrajini in napetosti okoli Tajvana so pozornost javnosti nekoliko odvrnile od pogajanj stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov, Evropske unije in Nemčije o iranskem jedrskem programu. V Teheranu že dlje časa zagotavljajo, da ne nameravajo zgraditi jedrske bombe, čeprav bi jo lahko. Vse je odvisno od tega, ali bodo ključne zahodne države popustile pri nekaterih zahtevah. Pogajajo se na Dunaju v času, ko tematika jedrskega orožja spet postaja aktualna, ko vse več takšnih in drugačnih režimov trka na vrata jedrskega kluba in ko je vse večja možnost napak, ki bi lahko imele usodne posledice. O tem s strokovnjaki Jeleno Juvan, Primožem Šterbencem, Miroslavom Gregoričem in dopisnico Karmen Švegl. Oddajo vodi Marjan Vešligaj.
Kakšna je vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov in kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta gosti in voditelj Blaž Ermenc. Gostje: – dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, – dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.
Katastrofalni požari, najhujši doslej, silijo pristojne v razmišljanje o nakupu dodatnih zračnih plovil. A kako rešiti enigmo prioritet, zakonodaje in potreb vseh služb, ki so močno odvisne od predvsem helikopterske pomoči? Je naša država sposobna kupiti in vzdrževati gasilsko letalo? Bi bili boljša rešitev helikopterji, ki bi lahko opravljali tudi druge naloge? In kaj narediti, da se ne bi ponovilo dejstvo, ko sta gorska reševalna služba in nujna medicinska pomoč zaradi gašenja ostali brez helikopterjev? O vsem tem s pripadniki služb, ki uporabljajo helikopterje, ter ministrstvoma za obrambo in zdravje v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom K. Čoklom. Gostje: Rudi Medved, državni sekretar na MORS; Gregor Dolinar, predsednik GRZS; Marko Adamič, regijski poveljnik gasilcev Obalno kraške regije; Robert Sabol, reševalec z licenco EU za tehničnega člana posadke helikopterja.
Komu vse bo vlada pomagala z draginjskim oziroma energetskim dodatkom? Centri za socialno delo in humanitarne organizacije so že zdaj zasuti s prošnjami za pomoč. Kako tovrstne težave rešujejo v Nemčiji ter kako in kje bodo varčevali? Dodatne katastrofalne težave povzroča še suša, tako v Evropi kot pri nas, izjemno presušeno rastje pa ogrožajo številni požari. Potreba po letalih za gašenje je tako vse večja, jih bomo res dobili šele čez nekaj let? Kakšno ukrepanje predlagajo okoljevarstveniki, pa tudi, kako se bodo s kovidom spopadale šole in kakšen izkupiček pričakuje slovenska manjšina na italijanskih predčasnih volitvah v kritičnem pregledu tedna z Jolando Lebar.
Čez dobra dva tedna se bo začelo svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga bosta gostili Slovenija in Poljska. Gre za enega najbolj globalnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah bo tekmovalo 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Kakšen je turistični in športnorazvojni potencial prvenstva? Kaj lahko od prvenstva pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih kriterijih se bo ocenjevalo, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem voditeljica Anja Hlača Ferjančič z gosti: Tine Urnaut, kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Gregor Humerca, generalni sekretar Odbojkarske zveze Slovenije Tomaž Ambrožič, direktor agencije SportMediaFocus Maja Zalaznik, profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani
Do konca meseca so v javni razpravi spremembe zakona o beleženju delovnega časa, ki med drugim predvidevajo tudi digitalno vodenje evidence prisotnosti, kar povzroča precej burne odzive zlasti delodajalcev. A to ni edini napovedani ukrep s tega področja, v koalicijski pogodbi je predvideno tudi skrajšanje delovnega časa na 30 ur tedensko. Je po skoraj 100 letih od uvedbe osemurnega delovnika že čas za spremembe? Kakšne so izkušnje pionirjev, ki so delovni čas že skrajšali, kaj o tem menijo zaposleni? O tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: – Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, – Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, – Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.
Vročinski šoki in ekstremni pojavi so vse bolj pogosti, odločnejšega ukrepanja pa še vedno ni. ZDA naj bi sicer do konca tedna potrdile doselj največje načožbe za podnebne ukrepe, kar pa je za zdaj zgolj pozitiven signal. Zagotovo so prvi na vrsti odločevalci in korporacije, a bomo morali svoje navade spremeniti tudi posamezniki. Primeri dobrih praks dokazujejo, da jih lahko. Nekaj jih bomo predstavili v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
V teh dneh mineva 80 let od najhujšega nacističnega nasilja zoper civilno prebivalstvo na tedaj okupiranih območjih. Dosledno uresničevanje navodila vodstva Gestapa, da je treba za vsako ceno zatreti uporniško gibanje je leta 1942 doseglo vrhunec. Poleti in zgodaj jeseni so bile v Celju in v Mariboru usmrčene največje skupine talcev, avgusta aretirane družine prepoznanih ali padlih partizanov in aktivistov. Otroke so nasilno ločili od mater in jih poslali v stari nemški rajh, v koncentracijsko taborišče Auschwitz pa je iz Celja prispela največja skupina jetnic in jetnikov s slovenskega ozemlja. Spomin na tisti čas bomo s pričami in zgodovinarji obudili v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Pripravlja jo Stane Kocutar.
Letošnja izrazita suša že kaže katastrofalne posledice. Samo koruze in travinj bo za več kot polovico manj, ponekod je uničen skorajda ves pridelek, to pa že povzroča precejšnje pomanjkanje in draženje krme, višje bodo tudi cene hrane. Preverjamo, kakšni ukrepi se obetajo in kakšna bo morebitna pomoč. Komentiramo tudi ustavitev sprememb dohodnine prejšnje vlade. Kdo bo ob tem pridobil in kdo bo spet prikrajšan? Analiziramo tudi dogajanje v svetu, zlasti ameriški obisk v Tajvanu in morebitne posledice. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Zdenko Bakalar.
Suša v kmetijstvu se bo, kot kažejo napovedi, nadaljevala tudi v avgustu. Po prvih ocenah bo izpad pridelkov v kmetijstvu v povprečju 50 %, najbolj sta prizadeta koruza in travinje. Na kmetijskem ministrstvu obljubljajo, da bodo pospešili postopke za izplačilo odškodnin prizadetim kmetom v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. A potrebne so dolgoročne rešitve. O namakanju in drugih prilagoditvah na sušo voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije; dr. Andreja Sušnik, agrometeorologinja z Agencije Republike Slovenije za okolje; dr. Marina Pintar, strokovnjakinja za področje namakanja, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Istospolni pari se tudi v Sloveniji lahko poročajo in skupaj posvojijo otroka. Tako je odločilo Ustavno sodišče, ki je v svoji odmevni odločitvi ugotovilo, da je doslej veljavna ureditev, ki istospolnim parom ne omogoča sklenitve zakonske zveze in skupnih posvojitev, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Vlada je sredi julija v Državni zbor že posredovala spremembe družinskega zakonika, s katerim napoveduje odpravo neustavnosti. Kaj ta odločitev ustavnih sodnikov pomeni za istospolne pare pri nas? Kakšne spremembe družinskega zakonika predlaga vlada? Kako bo s posvojitvami otrok? Kakšni so argumenti nasprotnikov ustavne odločbe? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: Simon Maljevac, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Lana Gobec, vodja civilnodružbene organizacije Legebitra; Tomaž Merše, predsednik društva Družinska pobuda; Branko Grims, poslanec Slovenske demokratske stranke.
S cmokom v grlu in nujnimi potrebščinami v nahrbtniku so Kraševci julija spremljali bitko gasilcev z najobsežnejšim požarom v zgodovini naše države. Plameni so uničili nepredstavljivo območje gozda, pregnali ljudi in živali ter gasilske enote spravili na rob zmogljivosti. Ogenj so ukrotili preden bi terjal smrtne žrtve ali zajel kakšno hišo. Koliko gre to pripisati delujočemu sistemu zaščite in reševanja ter dobri organiziranosti gasilstva? Katere so pomanjkljivosti, sistemske težave ali pomanjkanje sredstev? Kaj je treba urediti, da se požari kolikor je mogoče preprečijo, škoda pa čim bolj omeji? Kako obnoviti Kras - ali naj bo res tak kot pred požarom? O tem voditeljica Nataša Mulec s predstavniki ključnih institucij in Krasa. Gostje: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Mauricij Humar, župan občine Miren – Kostanjevica, Janez Logar, v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.
Cene glavnih prehranskih surovin v živilski industriji so na svetovnem trgu na rekordno visokih ravneh. Napovedi kažejo, da bo hrana draga še dalj časa, saj vzroki za podražitve, predvsem vojna v Ukrajini in vse hujše posledice podnebnih sprememb, ostajajo. Najbolj prizadeti so najrevnejši, pri njih namreč stroški hrane predstavljajo zelo velik del proračuna gospodinjstva. Kakšna bo naša prihodnja prehranska varnost? Ali prehransko krizo še lahko rešujemo z ustaljenimi ukrepi? Kaj čaka revne afriške in azijske države, ki se že nekaj časa soočajo s sušo, lakoto ter nestabilnimi političnimi in gospodarskimi razmerami? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj in gostje: dr. Jana Arbeiter, raziskovalka na Centru za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani, dr. Aleš Kuhar, profesor agrarne ekonomije na Boitehniški fakulteti v Ljubljani, Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, društvo za sonaraven razvoj. .
Zadnji julijski teden je zaznamovala bitka s trdovratnim požarom na Krasu, največjim v zgodovini države. Medtem ko so domačini prepričani o požigalcu, dokazi tega niso potrdili. Začelo se je ocenjevanje škode in načrtovanje sanacije. Požar je spodbudil tudi iskanje rešitve za oskrbo Istre z zadostno količino vode. Doma in v svetu so bili v ospredju ukrepi za blaženje posledic vse večje inflacije, ekonomisti so začeli govoriti o grozeči recesiji. Komentiramo tudi dogajanje v Ukrajini po petih mesecih vojne, papeževo opravičilo kanadskim prvotnim ljudstvom in mega dogodek ob odprtju pelješkega mostu. Kritični pregled tedna z Eriko Štular.
Ta teden je začel veljati zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu. Zdravstveni sistem naj bi stabiliziral in izboljšal dostopnost zdravstvenih storitev. Izvajalci bodo dobili plačilo za vse, kar naredijo, predvideni so tudi posebni dodatki. Prvi odzivi na predlagane rešitve so bili precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter seveda, kdaj in kako se bodo skrajševale čakalne vrste, pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v reprizi pogovora, ki ga je voditeljica Snežana Ilijaš prirpavila ob sprejemanju zakona. Gostje: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice, Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, Rok Ravnikar, predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ, Irena Ilešič Čujovič, predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Tudi slovensko Istro so osvežile padavine, ki so jih zaradi kritičnega pomanjkanja vode močno pogrešali. Ker so grozile redukcije uporabe pitne vode, so v vodarno Rižanskega vodovoda pripeljali vodo iz reke Unice. Bo to preprečilo prve omejitve po 35 letih? Kaj bodo naredili država, občine in upravljavci vodovodnih sistemov, da se ob skoraj zanesljivih sušah to v prihodnje ne bo ponavljalo? Kje lahko za ureditev tega problema uporabijo kohezijska sredstva Evropske unije, kako daleč so pripravljeni projekti in kakšni so nadaljnji koraki v zvezi s tem? O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle s sogovorniki. Gostje: Bojan Dejak, generalni direktor Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda, Primož Turšič, direktor Kraškega vodovoda, Janko Urbanc z Geološkega zavoda Slovenije. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Severna Makedonija je po 17 letih čakanja vendarle stopila na pot pogajanj o pristopu k Evropski uniji. Začetek je bil zelo formalen, dejanska pogajanja pa se bodo lahko začela šele, ko bo država spremenila ustavo in vanjo vpisala pravice bolgarske manjšine. Države članice Unije tako kandidatkam postavljajo zahteve, ki presegajo običajne standarde varovanja manjšin in človekovih pravic, zahteve, ki jih države težko ali sploh ne morejo izpolnjevati. Kakšna bo prihodnost Zahodnega Balkana, če bodo bodoče članice vnaprej postavljene v podrejen položaj? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar, veleposlanik, Vlado Dimovski, profesor na Ekonomski fakulteti, Damir Josipovič, profesor z Inštituta za varnostna vprašanja.
Pri oskrbi z zemeljskim plinom smo na stopnji zgodnjega opozarjanja. Slovenija je v veliki meri odvisna od ruskega plina, nima svojih skladišč in tudi plinovodne povezave so slabe. Krepi se bojazen, da se bodo ruske plinske pipe zaprle. Kaj nas torej čaka pozimi? Bodo potrebne redukcije? Katere gospodarske dejavnosti bi to sploh prenesle, saj preskok na alternativne vire čez noč ni mogoč? Če plin bo, po kakšni ceni ga bomo dobivali? Gospodarstvo od vlade terja omejitev cen plina, kot ga je uvedla za gospodinjstva. Kako se bo se odzvala Evropska unija, še zlasti, če skladišča ne bodo polna: bo Evropa solidarna ali bo vsakdo poskrbel predvsem zase? Kakšno bo na torkovem ministrskem zasedanju stališče Slovenije? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep in gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo, v posnetem pogovoru, Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, Marjan Eberlinc, glavni direktor podjetja Plinovodi.
Namesto julijskih kislih kumaric je teden zaznamovala surova bitka s požarom na Krasu – največjim v zgodovini države. Narava izstavlja račun za desetletja grehov in segrevanja ozračja. Račune za desetletja nesposobne politike na področju oskrbe z vodo bodo na Obali morda plačevali celo z redukcijami vode. Komentiramo tudi vladne ukrepe za znižanje računov za zemeljski plin, ki se predvsem zaradi Ukrajine oziroma Rusije skokovito dražijo, ter politično dramo v Italiji po odstopu premierja Maria Draghija. Na koncu pa o strasteh in strategijah na dirki po Franciji in zlati medalji Kristjana Čeha s svetovnega atletskega prvenstva. Kritični pregled tedna z Lukom Robido.
Neveljaven email naslov