Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po manj kot desetih letih obratovanja šestega bloka epilog dobiva zgodba šoštanjske termoelektrarne. Čeprav je Teš že nekaj časa v rdečih številkah in čeprav so z vseh strani prihajala opozorila, da bodo premog nehali uporabljati prej kot čez desetletje, se zdi, da je pristojne slabo finančno stanje ujelo nepripravljene in brez sistemskih zakonov, ki bi urejali prestrukturiranje regije. O tem, kako bo država preprečila grozeč stečaj družbe in socialno bombo, kako bomo nadomestili manjkajočo električno energijo in zagotovili ogrevanje za Šaleško dolino ter o razlogih za nastali položaj, bomo govorili v tokratni oddaji Studio ob 17.00.
Gostje:
Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo;
Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE;
Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin premogovnika Velenje.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po manj kot desetih letih obratovanja šestega bloka epilog dobiva zgodba šoštanjske termoelektrarne. Čeprav je Teš že nekaj časa v rdečih številkah in čeprav so z vseh strani prihajala opozorila, da bodo premog nehali uporabljati prej kot čez desetletje, se zdi, da je pristojne slabo finančno stanje ujelo nepripravljene in brez sistemskih zakonov, ki bi urejali prestrukturiranje regije. O tem, kako bo država preprečila grozeč stečaj družbe in socialno bombo, kako bomo nadomestili manjkajočo električno energijo in zagotovili ogrevanje za Šaleško dolino ter o razlogih za nastali položaj, bomo govorili v tokratni oddaji Studio ob 17.00.
Gostje:
Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo;
Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE;
Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin premogovnika Velenje.
Napoved: Domači politični parket je ta teden dobil nekoliko jasnejšo podobo. Na predvolilni ples se je - pričakovano - prijavil nov plesalec. Redki so ga sprejeli s poklonom, drugi so ostro nastavili komolce, tretji tesneje stisnili že izbrane plesalke. Na mednarodnem parketu je bilo bolj spolzko. Rusko-zahodi diplomatski ples se je vrtel ob zvokih rožljanja z orožjem ob rusko – ukrajinski meji, sprašujemo se, komu utegne spodrsniti in kakšna bo škoda. Takt vsakdanjiku pa je tudi ta teden s svojimi rekordi dajal nepredvidljivi covid-19. O teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu tedna Urška Valjavec.
To zimo je v gorah vse več obiskovalcev, dobro opremljenih, a tudi neizkušenih in slabo telesno pripravljenih. Večji obisk povečuje tudi število tragičnih nesreč. Gorski reševalci, Planinska zveza, policija in gorski vodniki svetujejo, svarijo, priporočajo previdnost in odgovornost. To dvoje bi moralo biti na prvem mestu, a žal sedanje zdravstvene razmere in družbena omrežja spreminjajo tudi zavedanje o nevarnostih in spoštovanju gora. Gorski reševalci pa so ob nesrečah v zahtevnih razmerah izpostavljeni novim tveganjem in psihičnim pritiskom. O tem, kako naprej, voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije, - Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, - Rok Zalokar, gorski vodnik, - Peter Markič, psiholog in gorski reševalec.
Dolgo smo na Kitajsko gledali z občudovanjem, predvsem ko gre za njen hiter gospodarski razvoj. Konec koncev je to država, ki v kratkem času pripravlja že druge olimpijske igre, in država, zaradi katere smo postali odvisni od njenih dokaj poceni tehnoloških izdelkov. Kakšna pa je Kitajska v mednarodnem okolju, kakšna do svojih manjšin, do svojih sosed? O Kitajski, njenem gospodarstvu, politiki, družbi in mednarodnih odnosih voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki z različnih področij. Gostje: - sinologinja Saša Istenič Kotar, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in vodja Centra za tajvanske študije, - profesor mednarodnih odnosov Bojko Bučar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, - gospodarstvenik Andrej Boštjančič, direktor podjetja SoftNET.
Evropska unija in z njo Slovenija je zavezana doseganju podnebne nevtralnosti do 2050. Pot do cilja vodi prek ugodnejšega financiranja in evropskih sredstev za naložbe, ki imajo oznako »zeleno«. Mednje Evropska komisija sprva ni štela jedrske energije in plina. To je storila šele po pritožbi skoraj polovice članic, med drugim Slovenije oziroma slovenske vlade, ki je odločena graditi drugi blok jedrske elektrarne Krško. V Studiu ob 17-ih bomo pretresli politične in strokovne argumente glede vlaganja v drugi blok oziroma vlaganja v večji delež obnovljivih virov energije. Voditeljica Maja Derčar bo gostila predstavnike Evropske komisije, vlade, Inštituta Jožef Štefan in energetske stroke. Gostje: – dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji – Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, – dr. Peter Novak, energetski strokovnjak in nekdanji profesor, – dr. Iztok Tiselj, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Reaktorskem centru Podgorica, IJS.
V Italiji se danes srečuje skupščina, ki bo v prihodnjih dneh izbrala novega predsednika republike. Kdo se bo vselil v palačo na Kvirinalu, ostaja neznanka. Kakšno dediščino bo za seboj pustil dozdajšnji predsednik Sergio Mattarella? Zakaj je tako pomembno, kdo bo zasedel predsedniški položaj? V kakšni kondiciji sta italijanska politika in gospodarstvo? O tem, pa tudi o slovensko-italijanskih odnosih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z Blažem Ermencem.
Kot požar na seniku se je ta teden širil omikron in vzbujal tako upanje kot bojazni: bo kot delta polnil bolnišnice ali bo izzvenel v obvladljivo virozo po zgledu gripe? Predvsem pa: kdaj bodo stvari spet normalne? Medtem ko je bolezenska vročica popuščala, je predvolilna naraščala. Predsednik je tudi uradno napovedal parlamentarne volitve za konec aprila. Večina političnih potez je – upravičeno ali ne – dobila predvolilni pečat: od spremembe dohodnine za višje neto plače do napovedi odprtja slovenskega predstavništva na Tajvanu, ki je razburila Peking. Predvolilno je v evropskem parlamentu izzvenela tudi Macronova predstavitev prioritet francoskega predsedovanja Uniji in ni se mogoče upreti skušnjavi primerjanja s Slovenijo. Komentirali bomo skorajšnje predsedniške volitve v Italiji in (ne)uspehe ameriškega predsednika Bidna v prvem letu po izvolitvi. Kritični pregled tedna tokrat z Zdenko Bakalar.
Pred letom dni je položaj ameriškega predsednika zasedel Joe Biden z obljubo o poenotenju ameriškega naroda. V tem času se je ukvarjal predvsem s pandemijo covida-19, gospodarskimi težavami, stanjem demokracije in vrnitvijo Združenih držav Amerike na svetovni oder. Kaj mu je v prvem letu mandata uspelo in kje mu je spodletelo? Na lestvici priljubljenosti je močno zdrsnil, kar ni dobra popotnica za pomembne kongresne volitve novembra letos. Kaj je prinesel Evropi in kako naprej? O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: – dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona, – dr. Faris Kočan, analitik s Fakultete za družbene vede, – Edvard Žitnik, komentator RTV Slovenija, – Tine Kračun, Inštitut za strateške rešitve.
Afera Sparkasse, afera Švicarski frank, afera Dizelgate, afera Apple in množične odpovedi letov Ryanaira zaradi stavke osebja. To je le nekaj primerov, v katerih je bilo naenkrat oškodovanih veliko potrošnikov. Če se odločijo zahtevati odškodnine, je pot do njih dolga in naporna, izid pa negotov. V Sloveniji smo pravno podlago za kolektivne tožbe dobili pred približno petimi leti. Do danes so bile vložene štiri kolektivne tožbe. Zakaj tako malo? Bo nova evropska direktiva za to področje olajšala pot do odškodnin? O tem voditeljica Simeona Rogelj s sogovorniki. Med pogovorom v studiu pa tudi o bruseljskih pogledih, tožbah proti Volkswagnu in ameriški tradiciji tožb naši dopisniki Igor Jurič, Polona Fijavž in Andrej Stopar. Gostje: - Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, - Miha Verčko, generalni direktor Direktorata za civilno pravo na Ministrstvu za pravosodje, - Sašo Stojanovič Lenčič, direktor Zavoda Kolektiv 99, - Goran Novković, poznavalec gospodarskega dogajanja.
Taljenje ledenikov, katastrofalne poplave, požari, tornadi, begunci in še epidemija – podobe, ki so postale del sedanjosti in del vsakdanjosti. Te podobe razgaljajo najslabše lastnosti človeka, kot sta pomanjkanje solidarnosti in empatije. Med prvimi odločitvami ameriškega predsednika Joeja Bidna po zaprisegi v začetku leta je bila vrnitev k Pariškemu sporazumu. Ameriška vojska pa se je umaknila iz Afganistana, ki se pogreza sam vase. Ob tem, ko na evropskih tleh begunci umirajo od mraza, evropski voditelji gledajo stran. Ob obupanih prošnjah otoških držav, ki jim grozi naraščajoča gladina morja, se Zahod ne odzove. Cepiva proti covidu-19 je zagotovil predvsem zase. O še enem letu zamujenih priložnostih znova v pregledu dogajanja v svetu s Špelo Novak in našimi dopisniki po svetu.
Rekordno število okužb, rekordno število opravljenih testov in rekordno število odstotnih zaradi bolezni in karanten. To je realnost, s katero se soočamo v petem valu epidemije, na katerem jezdi različica omikron. Ko smo že upali, da smo z delto dosegli vrh, je tik pred novim letom omikron znova na preizkušnjo postavil naše zdravje, naš zdravstveni sistem in naše potrpljenje. Kakšne so razmere, katere so novosti glede ukrepov, kakšna so nova znanstvena dognanja in kaj lahko še pričakujemo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Katja Arhar in gostje treh strok, ki se v prvih vrstah spopadajo z epidemijo covida-19. Gostje: - infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana, - epidemiologinja Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, - imunolog Alojz Ihan, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo.
Brutalno naraščanje števila okuženih z novo različico koronavirusa – supernalezljivo, a manj ogrožajočo za posameznika – je znova zamajalo temelje družbe. Tokrat manj kot stanje bolnikov zaradi bolezenskih odsotnosti in karanten zaposlenih skrbi delovanje podsistemov – predvsem sta za zdaj predvsem zdravstva in šolstva. V teh kaotičnih časih se politika ogreva za volitve – nekateri amatersko, drugi brezkompromisno in surovo. Komentiramo tudi fiasko z elektronskim naročanjem na upravnih enotah, ki ni dobra popotnica načrtom za digitalizacijo države in gospodarstva. V različnih oblikah so potekala pogajanja med Zahodom in Rusijo, a brez uspeha in brez upanja na skorajšnji preboj. Rusija je postavila zahteve, ki jih Zahod ne more sprejeti. Sprašujemo se, kako daleč je Putin pripravljen iti in, kakšne nauke so dali dogodki v Kazahstanu. o teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu z Lukom Robido.
Avtomobilska industrija je pred dvema največjima izzivoma v minulih desetletjih. Po eni strani so zaradi pandemije prekinjene dobavne verige, zato ima resne težave pri zagotavljanju polprevodnikov oziroma čipov, kar vodi v pomanjkanje vozil na trgu. Po drugi strani ljudje in oblasti od avtomobilske industrije pričakujejo zeleno preobrazbo in prehod k okolju prijaznim tehnologijam tudi v vozilih. Na področju elektrifikacije voznega parka Slovenija še posebej izrazito zaostaja. O razmerah, težavah in priložnosti voditeljica Urška Jereb z našo dopisnico iz Nemčije Polono Fijavž in sogovorniki v studiu. Gostje: - Jožko Tomšič, predsednik sekcije za osebna motorna vozila in generalni direktor skupine Emil Frey, - Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije AMZS, - Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Zimska sezona na koroških smučiščih je v polnem zagonu, tudi poleti na Koroškem pričakujejo povečini domače goste. Kako tam ravnajo v spremenjenih okoliščinah zaradi pandemije? Bodo znali izkoristiti priložnosti, ki jih odmaknjenost regije ponuja za butični turizem? Zdaj po vzoru Avstrije stavijo na kolesarski turizem in orjejo ledino v gorskem kolesarskem turizmu. Kako bodo oplemenitili evropski denar, ki ga prinašata nov večletni proračun Unije in sklad za okrevanje, in ali je to dovolj za novo uspešno zgodbo? O teh in drugih razvojnih priložnostih in pasteh turizma v regiji voditeljica Metka Pirc s sogovorniki terenske oddaje z Raven na Koroškem. Gostje: - Anej Štrucl, koroški gorskokolesarski vodnik, pobudnik rekreativno – tekmovalnega festivala Črna lukna, iz družine pionirjev slovenskega mtb turizma, - Boštjan Paradiž, direktor slovenjgraške družbe Vabo, ki ima v lasti smučišče Kope in je največji ponudnik turističnih kapacitet na Koroškem, - Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi, - Primož Vodovnik, zadolžen za področje turizma pri Regionalni razvojni agenciji Koroška.
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar. Gostje bodo: - Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo, - dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH, - in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.
Po virtualnem srečanju predsednikov ZDA in Rusije, Bidna in Putina, je Rusija 17. decembra objavila ultimat proti širjenju Severnoatlantske zveze na Vzhod. Zahod obtožuje Rusijo, da želi vojaško poseči v Ukrajini, uradna Moskva se brani, da zgolj odgovarja na poteze Kijeva pred vojaško rešitvijo zamrznjenih konfliktov v Donbasu. Oči svetovne javnosti so uprte v Ženevo, kjer se začenja srečanje ameriških in ruskih diplomatov, ki ga na Zahodu označujejo kot nadaljevanje strateškega dialoga. O ameriško - ruskih odnosih, ki so na najnižji točki po koncu hladne vojne, so razpravljali naš zunanjepolitični komentator Miha Lampreht, dopisnika RTV Slovenija iz Združenih držav Amerike in Ruske federacije dr. Andrej Stopar in Vlasta Jeseničnik ter publicist Branko Soban.
Peti val epidemije covida-19 in intenzivne diplomatske aktivnosti so zaznamovale prvi delovni teden novega leta po vsem svetu. Komentirali bomo, ali je panika glede omikrona upravičena in kako ga obvladati v slabo precepljeni Sloveniji. Preverili bomo upravičenost tujih pohval na račun našega gospodarstva in kaj si od tega obetajo najslabše plačani. Dišalo bo po bližajočih se volitvah v doslej in odslej predsedujočih članicah Unije, Sloveniji in Franciji. Med načrti francoskega predsedstva bomo pod drobnogled postavili tudi usodo jedrske energije, ki sta ji za razliko od nekaterih partneric v Uniji obe omenjeni članici naklonjeni. Osvetlili bomo tudi ozadje diplomatskega vrtinca v povezavi z odnosi med Zahodom in Rusijo, kjer Unija ne želi biri zgolj opazovalec. Kritični pregled tedna v Studiu ob 17ih na Prvem.
Na področju visokega šolstva se nam, kot zdaj kaže, obetajo precejšnje spremembe. Vlada je že marca lani pripravila izhodišča za nov način financiranja visokošolske študijske dejavnosti, s katerimi naj bi se zavodi odzivali na potrebe družbe. Sprejela je tudi namero o ustanovitvi nove, četrte javne univerze s sedežem v Novem mestu. Aktualni razpis za podelitev koncesij pa po mnenju dela opozicije in strokovne javnosti daje prednost zasebnim zavodom, ki so blizu največji vladni stranki. Vodstva javnih univerz v spremembah vidijo grožnjo za razvoj visokošolskega prostora in opozarjajo na odsotnost široke javne razprave z vsemi ključnimi deležniki. O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: - prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, - prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, - prof. dr. Borut Rončević, ustanovitelj in predsednik upravnega odbora Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, dekan Fakultete za medije v Ljubljani, - doc. dr. Barbara Toplak Perovič, glavna tajnica Alma Mater Europaea – ECM, - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Vsi obrazi epidemije, razgreta in polarizirana politika, nenehno pogledovanje proti državni blagajni in slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Vse to je zaznamovalo dogajanje v Sloveniji v letu 2021. V ponovitvi pregledne oddaje Studio ob 17.00 voditeljica Nataša Mulec in naši komentatorji za politiko, zdravstvo in gospodarstvo Tomaž Celestina, Snežana Ilijaš in Zdenka Bakalar analizirajo, kaj se je dogajalo in kaj zares zgodilo.
Gastronomija je sestavni del kulture naroda oziroma območja in njegove dediščine, tradicije, zgodovine. Nekatere države skozi to prizmo udejanjajo gastronomsko diplomacijo, kjer gre za nov način promocije regionalnih in lokalnih kuhinj, oziroma prehranskih kultur s podporo države. Poenostavljeno povedano: gastronomska diplomacija je komunikacija med državami na temelju gastronomije. Kako uspešna in dejavna na tem področju je naša država? Kako to posredno in neposredno prispeva k turizmu in k izboljšanju ali vzpostavljanju odnosov med državami? O vsem tem voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - Ilona Stermecki, v.d. direktorice Slovenske turistične organizacije, - dr. Janez Bogataj, etnolog, avtor številnih knjig o gastronomiji, - Nataša Prah, vodja Diplomatskega protokola na Ministrstvu za zunanje zadeve, - Tomaž Kavčič, chef z Michelinovo zvezdico nagrajene Gostilne pri Lojzetu.
Po desetletjih dela smo prav pred koncem leta, za božič uspešno poslali v vesolje najbolj tehnološko zapleten teleskop, kar jih je človek ustvaril. Teleskop Jamesa Webba bo prinesel nova spoznanja na prav vseh področjih astronomije, od nastanka prvih zvezd do življenja v vesolju. Uganke življenja in procesov, ki ga omogočajo, bo odslej pomagala odklepati umetna inteligenca. Program AlphaFold je namreč razrešil problem zgradbe proteinov, ki je znanstvenike mučil desetletja. Z analizo ostanki genetskih sledi v okolju pa lahko danes končno dobimo dejansko sliko o vseh živih bitjih, ki tvorijo ekosisteme, ugotovimo pa lahko tudi, kako in zaradi katerih vzrokov so se spreminjali skozi več deset tisočih let. Zanimiv namig: izumrtje mamuta so povzročile podnebne spremembe in ne lov. To je nekaj utrinkov iz prvega letošnjega Studia ob 17ih, ko je v središču pozornosti znanost.
Neveljaven email naslov