Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Recesija prihaja ali vendarle ne? Podatki iz gospodarstva si nasprotujejo. Medtem ko nekatera podjetja zaradi zmanjšanja naročil napovedujejo odpuščanja, druga dobesedno cvetijo. Ločuje jih različna stopnja dodane vrednosti oziroma različna konkurenčnost. Kako jo izboljšati, da se v Sloveniji ne zbudimo v gospodarstvu dveh hitrosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica Slovenije;
Jani Jurkovšek, glavni direktor Štore Steel;
Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Recesija prihaja ali vendarle ne? Podatki iz gospodarstva si nasprotujejo. Medtem ko nekatera podjetja zaradi zmanjšanja naročil napovedujejo odpuščanja, druga dobesedno cvetijo. Ločuje jih različna stopnja dodane vrednosti oziroma različna konkurenčnost. Kako jo izboljšati, da se v Sloveniji ne zbudimo v gospodarstvu dveh hitrosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica Slovenije;
Jani Jurkovšek, glavni direktor Štore Steel;
Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.
Je enakopravnost spolov v vrhu slovenskih podjetjih zagotovljena? Na kakšen način bi jo lahko okrepili? Ali je v gospodarskih družbah z ženskim vodstvom ozračje drugačno, so morda v ospredju bolj mehke veščine ali je to le predsodek? Kaj nam prinaša nova evropska direktiva v zvezi s tem in kakšne so prednosti in pomanjkljivosti spolnih kvot? O vsem tem voditeljica Urška Jereb z gospodarstvenicami. Gostje: Vojka Ravbar, namestnica glavne izvršne direktorice v SKB banki; Medeja Lončar, direktorica družbe Siemens v Sloveniji; Tina Novak Kač, partnerka v družbi za iskanje kadrov Competo; Sarah Jezernik Konovšek, predsednica sekcije managerk pri Združenju manager; Maja Fesel Kamenik, psihologinja in magistrica managmenta.
Vrednost opravljenih gradbenih del je lani zrasla za tretjino. Deloma so k temu prispevale tudi višje cene materialov in energentov, a sistemskih rešitev o tem, kako vračunati podražitve, ni. Je pred gradbeništvom res nekaj zahtevnih let? Je panoga res na poti ohlajanja, ko se bodo vlaganja v gradbene projekte zmanjšala? Nihanja v investicijah so pogubna tako za gradbeništvo kot za celotno gospodarstvo, saj je ta panoga eden najmočnejših motorjev gospodarske rasti. Kako bo z zlatim investicijskim pravilom? Kako bodo gradbinci reševali izzive na trgu dela, povezane s pomanjkanjem delavcev, in v kakšni kondiciji je slovenska operativa? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije; Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije; Boris Sapač, član uprave Pomgrad; Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, največji letošnji zimskošportni dogodek pri nas, je prineslo vrhunske uspehe naših športnikov na eni strani, na drugi pa nejevoljo zaradi visokih cen in posledično pogosto praznih tribun. V Planici je v 11-ih dneh nastopilo približno 2 tisoč športnikov iz 64-ih držav, organizatorji so našteli 63 tisoč gledalcev. Kako uspešno je bilo prvenstvo z organizacijskega, športnega, promocijskega in turističnega vidika? Kje smo bili najboljši in iz katerih napak smo se učili? Inventura nordijskega prvenstva s prizorišča v Planici voditelj Dare Rupar in sogovorniki. Gostje: Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije; Tomaž Šušteršič, generalni sekretar Organizacijskega komiteja Planica 2023; Vesna Fabjan, vodja panoge v teku na smučeh; Gorazd Pogorelčnik je vodja panoge za skoke in nordijsko kombinacijo.
Tudi glasno opevane tuje naložbe lahko prinesejo šok in razočaranje, je eno od spoznanj tega tedna. Kljub usodi Magne in njenih delavcev so slovenskemu gospodarstvu izboljšali obete za letos. Ocenjujemo, kaj to pomeni za domači proračun, z evropskim javnim tožilcem pa preverjamo, koliko smo z doslej odkritimi primeri oškodovali evropsko blagajno. Pozdravljamo sklenjena dogovora med Beogradom in Prištino o normalizaciji odnosov ter med Brusljem in Londonom o Severni Irski. In na koncu gremo tudi v Planico in naredimo inventuro. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.
Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí, ki poudarja, da na omejenem planetu z omejenimi viri ne moremo imeti nenehne rasti prebivalstva in proizvodnje? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrasti uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo? O tem v ponovitvi pogovora voditeljice Špele Novak s sogovorniki. Gostje: dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega foruma za vire; Ajda Pistotnik, ustanoviteljica razvojnega možganskega trusta Policy Lab in članica Strateškega sveta za gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; dr. Lidija Živčič iz organizacije Focus – društvo za sonaraven razvoj; dr. Sašo Polanec, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem.
Naš življenjski prostor vse bolj naseljujejo različne povezane pametne naprave. Te zaznavajo okolje, v katerem se nahajajo, in delujejo glede na spremembe v njem. Pametna mesta in pametne skupnosti prihodnosti naj bi nam z množico takšnih povezanih naprav zagotavljala boljšo energetsko učinkovitost, večjo varnost in udobje. Kakšni so načrti Evropske unije, kako pametna so danes slovenska mesta, ali lahko zaupamo avtomatiziranim sistemom in kaj se dogaja z osebnimi podatki? O vsem tem voditeljica Urška Henigman z gosti. Gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; Tomaž Lanišek, vodja Sektorja za razvoj in pametno mesto na Mestni občini Kranj; Domen Savič, direktor Zavoda Državljan D.
Stanovanjski fond v državi se stara. Zemljišča za graditev so praviloma izredno draga. Država ne namenja sistemskih virov za graditev dostopnih najemnih stanovanj. Bivanjskim stiskam se tako rekoč čez cesto smeji razbohoteni nepremičninski luksuz. Vlada je predstavila načrte za graditev javnih najemnih stanovanj. Vprašanje je, ali imajo ti res kaj skupnega z avstrijskim modelom, po katerem naj bi se zgledovali. Večja sredstva iz proračuna se obetajo šele po letu 2026, kaj pa do takrat? Nevladne organizacije vladi očitajo pomanjkanje ambicioznosti in odstop od napovedanih ciljev. O stanovanjski politiki voditeljica Maja Derčar in predstavniki ministrstev, stanovanjskega sklada in nevladnega sektorja. Gostje: Aleksander Nagode, Ministrstvo za finance; Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Črtomir Remec, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Maša Hawlina, Zadrugator.
Nam bo pokojninska reforma, ki jo pripravlja vlada, zagotovila varno starost? Na ta odgovor bo treba še počakati. Že zdaj pa je jasno, da samo odmerjene pokojnine iz obveznega zavarovanja za brezskrben pogled v čas po upokojitvi ne bodo dovolj. Kako okrepiti dolgoročne pokojninske prihranke z dodatnim varčevanjem, v drugem in za zdaj še premalo razvitem tretjem stebru? Kakšne so razmere na kapitalskih trgih, ki krojijo naše bodoče donose? Ali oziroma kako bi lahko država spodbudila te oblike vlaganj? So tudi tu potrebne posodobitve? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Janez Kranjc, predsednik uprave Prve pokojninske družbe; Peter Krassnig, član uprave Triglav pokojnine; Karl Lipnik, ekonomist in analitik časnika Delo.
Kako globoko je pred letom dni začeta surova vojna v Ukrajini razdejala to državo, Evropo in geopolitična razmerja? Bo rane kdaj mogoče zares zaceliti? To so vprašanja, ki so prevladovala na Zahodu v teh dneh pred obletnico ruskega napada. V oddaji ocenjujemo gospodarsko škodo pri nas in izpostavljamo energetiko, kjer elektrika vse bolj izrinja plin. Predstavljamo vladne načrte za lažjo graditev sončnih in vetrnih elektrarn ter za spodbujanje električnih vozil. Spremljamo plačna pogajanja v javnem sektorju in nadaljevanje agonije na RTV Slovenija zaradi sklepa ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja nove zakonodaje. S ponosom spremljamo nordijsko prvenstvo v Planici in navijamo za najboljše filme na Berlinalu. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.
Vojna v Ukrajini, ruski napad se je začel 24. februarja lani, je povzročila globoke rane in gorje ukrajinskemu narodu, ki ima nedvoumno pravico živeti v svoji suvereni in ozemeljsko celoviti državi. Vojna je tako ukrajinski kot ruski strani zadala hude izgube, hkrati pa je povzročila humanitarno, energetsko in okoljsko razdejanje. Kaj so značilnosti največje zaostritve na stari celini po drugi svetovni vojni in zakaj vojni na vratih Evropske unije še ni videti konca, v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Mihom Lamprehtom. Gostje so strokovnjakinja za obrambno in varnostno politiko dr. Jelena Juvan, analitik dr. Denis Mancevič, diplomat in državni sekretar dr. Andrej Benedejčič ter dopisnika dr. Andrej Stopar in Vlasta Jeseničnik.
Število bolnikov v dolgotrajni bolniški odsotnosti skokovito narašča. Leta 2015 je bilo v dolgotrajnem staležu 19 tisoč oseb, lani že 33 tisoč. Absentizem je ena največjih težav slovenskega zdravstva. Rekorder prihaja neuradno s Koroške, mesečno pa na dolgotrajni bolniški odsotnosti dobi več kot 22 tisoč evrov. Absentizem siromaši zdravstveno blagajno, gospodarstvo je v krču, družba drvi v izgorelost. V tujini je to že najpogostejši vzrok za dolgotrajno bolniško odsotnost, tudi Slovenija gre v to smer. A rešitve za absentizem so, to kažejo tudi slovenski primeri. Na predvečer obravnave na strateškem svetu za zdravstvo, bo o ukrepih za obvladovanje zdravstvenega absentizma razpravljali voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v studiu.
Po ruskem napadu na Ukrajino in drugih pretresih v mednarodni skupnosti na zunanjem ministrstvu pripravljajo novo zunanjepolitično strategijo. Slovenija se vidi v jedru evropske povezave, velik poudarek naj bi bil na vladavini prava in človekovih pravicah. Kateri so glavni zunanjepolitični izzivi? Kako kaže slovenski kandidaturi za članico Varnostnega sveta Združenih narodov? Kakšni so naši odnosi s sosednjimi državami? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s slovensko zunanjo politiko, v Studiu ob 17.00 z voditeljem Blažem Ermencem.
Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje dela zakona o Radioteleviziji Slovenija. Gre za člene, ki se nanašajo na oblikovanje novega sveta zavoda in novega statuta ter na imenovanje novega predsednika in članov uprave. Postopki imenovanja novih članov sveta medtem tečejo naprej. Kaj odločitev pomeni za RTV Slovenija, katera so ključna pravna vprašanja, ki jih je pod drobnogled vzelo ustavno sodišče, kaj odločitev pomeni za aktualni Programski svet RTV in novi Svet, ki ga predvideva novela? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić in kolegi v posnetih izjavah in pogovorih v živo.
Na eni strani pustne in Valentinove norčije, na drugi pretresenost ob uničujočem potresu v Turčiji in trdovratni vojni v Ukrajini. Tak je bil iztekajoči se teden. V oddaji bomo spremljali razkrivanje krivcev in iskanje rešitev za krepitev varnosti, med drugim na varnostni konferenci v Münchnu. Doma so teden zaznamovala preigravanja pred začetkom trdih pogajanj o plačah v javnem sektorju in pričakovanja glede usklajevanja pokojnin. Oboje bo v velikim meri odvisno od uspešnosti gospodarstva, zato mu država obljublja izdatne spodbude. Kritični pregled tedna z Jolando Lebar.
Nedavni tragičen potres v Turčiji je tudi pri nas obudil razmišljanja o potresni varnosti stavb, v katerih živimo in delamo. Po ocenah strokovnjakov bi v Sloveniji protipotresno sanacijo potrebovalo približno 100 tisoč stavb. V pripravi je resolucija o krepitvi potresne varnosti. Katera vprašanja naslavlja in katerih ne? Zakaj objekti nimajo - po vzoru energetskih - tudi potresnih izkaznic? Zakaj v zakonu ni predvidena revizija projektne dokumentacije za graditev objektov? In nenazadnje, zakaj je zavedanje o potresnem tveganju med nami relativno nizko? O vem tem voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: dr. Matjaž Dolšek, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani; Robert Kus, vodja Oddelka za zaščito in reševanje Mestne občine Ljubljana; Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije; Saša Galonja, vodja Sektorja za sistem prostora in graditve na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju so dobila zeleno luč. Odprtih vprašanj je veliko. Katere pravice se bodo spremenile, kako bodo urejene plače, koliko bo vse to stalo? O izhodiščih za pogajanja, argumentih vpletenih strani in učinkih različnih rešitev voditeljica Katja Arhar in predstavniki pogajalcev in preučevalcev. Gostje: Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo; Jakob Počivavšek, vodja Pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja; Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja; dr. Polona Domadenik Muren, redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Število nezakonitih prihodov v Evropsko unijo se znova povečuje. Lani je v Evropo vstopilo 330 tisoč beguncev in migrantov brez ustreznih dokumentov. Kot kaže, se skladno s tem zaostruje tudi evropska politika do migracij. Voditelji Evropske unije so na nedavnem zasedanju v Bruslju znova odprli to vprašanje, jasnega in usklajenega odgovora pa tudi tokrat niso našli. Nekateri trdijo, da se Evropa v strahu pred spremembami zapira vase in postaja trdnjava, drugi v migracijah vidijo nevarnost za evropski red in kulturo. O iskanju pravega ravnotežja pri vprašanju, ki je lahko tudi odgovor na evropsko demografsko krizo, so razpravljali voditelj Matej Hrastar in sogovorniki: Gostje: Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika vlade; dr. Marina Lukšič Hacin, Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze.
Nordijski smučarji so v pričakovanju vrhunca letošnje sezone svetovnega prvenstva v dolini pod Poncami. Dolina je od danes zaprta za promet. Je prvenstvo na domačih tleh prednost ali breme? Kako so na izziv pripravljeni organizatorji in na Smučarski zvezi? Kaj vse prinaša 14 dnevni vrvež na robu Triglavskega narodnega parka? In nenazadnje, zakaj je prvenstvo v Planici tako pomembno, da so prestavili šolske počitnice, za vstopnico pa je potrebno plačati več kot smo vajeni odšteti za druge športne prireditve? O vsem tem voditelj Boštjan Reberšak s sogovorniki. Gostje: Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije; Gorazd Pogorelčnik, vodja panog smučarskih skokov in nordijske kombinacije; Jelko Gros, vodja nordijskega centra Planica.
Turčijo in Sirijo po katastrofalnem potresu v začetku tedna še vedno stresajo številni popotresni sunki, reševalci pa bijejo bitko s časom in mrazom. Preživele iščejo tudi slovenski reševalci, prihaja pa tudi slovenska materialna pomoč. Pomoč pričakuje tudi Ukrajina, a predvsem vojaško, ne materialno pomoč. Ji bodo evropske države dobavile tudi sodobna bojna letala? Komentiramo izkupiček evropskega vrha, pojasnjujemo predstavljena izhodišča za plačno reformo javnega sektorja ter analiziramo kulturno dogajanje ob nedavnem prazniku. Kritični pregled tedna ta petek z Urško Valjavec.
Evropski voditelji na dvodnevnem izrednem vrhu razpravljajo o odgovoru na ameriški načrt spodbujanja zelenih vlaganj in električne mobilnosti, ki iz subvencij in davčnih olajšav izloča evropska podjetja, razen če ta v ZDA odpirajo delovna mesta. Evropska komisija se je na pritisk članic, ki se bojijo, da izgubljajo svetovno konkurenčnost, odzvala z lastnim predlogom industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora, v katerem skuša tlakovati pot za hitrejše in lažje investiranje v zeleni prehod tudi v Uniji. V kakšnem položaju sta gospodarstvi na obeh straneh Atlantika, kako lahko Evropa uspešno naslovi svoj zaostanek v produktivnosti, kaj potrebuje evropska avtomobilska industrija, kakšen načrt je pripravila Evropska komisija? O vsem tem voditeljica Maja Derčar z gosti: • Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, • Iztok Seljak, direktor avtomobilske korporacije Hidria, • Črt Kostevc, redni profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, • Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Neveljaven email naslov