Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ameriške volitve so pred vrati in ves svet se sprašuje, kdo se bo po njih vselil v Belo hišo – Donald Trump ali Kamala Harris? Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin? Kdo ima, skratka, prav?
Gostje:
dr. Danica Fink Hafner, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Roman Kirn, nekdanj ambasador Republike Slovenije v Washingtonu;
dr. Tomaž Gerden, zgodovinar, novinar in urednik.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ameriške volitve so pred vrati in ves svet se sprašuje, kdo se bo po njih vselil v Belo hišo – Donald Trump ali Kamala Harris? Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin? Kdo ima, skratka, prav?
Gostje:
dr. Danica Fink Hafner, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Roman Kirn, nekdanj ambasador Republike Slovenije v Washingtonu;
dr. Tomaž Gerden, zgodovinar, novinar in urednik.
Socialni partnerji so nekajkrat prekinili pogajanja, a tem lahko sledi le konflikt. Kako močan je socialni dialog med delodajalci, sindikati in vlado v Sloveniji ? Kateri so tisti zakoni, ki se ne smejo znajti na parlamentarni mizi brez soglasja socialnih partnerjev? Jih skrbijo njihovi interesi ali skušajo narediti čim več za posameznika? V današnji oddaji Studio ob 17-ih bomo govorili o pomenu socialnega dialoga na državni ravni, v podjetjih in med različnimi generacijami.
Mednarodna raziskava o spretnostih odraslih v 33-tih državah razkriva, da so odrasli pri nas v povprečju po pismenosti, znanju računanja in sposobnosti reševanja problemov v tehnološko razvitih okoljih pod povprečjem držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Kaj nam sporočajo ti dosežki odraslih? Kakšne ukrepe bodo na podlagi njih zasnovali pristojni? V Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang in gosti.
Na obali je napovedan vihar. Civilna pobuda Vstala Primorska - vstani Slovenija pripravlja protest proti vladi in Slovenskemu državnemu holdingu. V ospredju je zgodba o zamenjavi nadzornikov v Luki Koper, v ozadju pa so načrti za graditev drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Predstavniki Luke Koper in države še vedno ne soočajo argumentov, pač pa enkrat eden, drugič drugi sporoči svojo plat zgodbe. Del zgodbe o Luki, povezan z drugim tirom, bomo osvetlili v Studiu ob 17-ih. Voditeljica Maja Derčar.
Španci so po pol leta že drugič volili poslance, potem ko političnim strankam po volitvah konec decembra lani ni uspelo sestaviti vlade. Španija še vedno občuti posledice gospodarske krize, zlasti z veliko brezposelnostjo, največje stranke bremenijo tudi korupcijske afere, žgoče vprašanje ostaja prihodnost Katalonije, ki si prizadeva za neodvisnost. Izidom volitev in razmeram v tej državi namenjamo tokratni Studio ob 17-ih.
Britanci so na zgodovinskem referendumu s tesno večino izglasovali izstop iz Evropske unije. Odločitev je zagotovo prelomna tako za Veliko Britanijo kot za samo Unijo in bo imela velike politične in gospodarske posledice. Izzid je pokazal, da je Združeno kraljestvo zelo razdeljeno tudi po posameznih regijah. Ker je Škotska s prepričljivo večino glasovala za obstanek, se bodo znova okrepile težnje za neodvisnost. Na Severnem Irskem pa se že pojavljajo zahteve po združitvi irskega otoka pod zastavo Republike Irske. O britanskem referendumu se bo Tomaž Gerden v Studiu ob 17h pogovarjal z nekdanjim slovenskim veleposlanikom v Londonu Iztokom Mirošičem, pravnim strokovnjakom dr. Matjažem Nahtigalom,analitikom Gospodarske zbornice Slovenije Bojanom Ivancem ter našima dopisnikoma iz Londona in Bruslja Nino Kojima in Matjažem Troštom.
Fotokopiranje učbenikov in delovnih zvezkov v šolah ne bo več zastonj. Šolsko ministrstvo bo zagotovilo pol milijona evrov za plačilo avtorskih pravic, ki jih bo Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja razdelila med približno 40 založnikov in 600 avtorjev. Da bi dogovor o tem začel veljati, ga mora podpisati najmanj polovica osnovnih šol. Avtorske pravice je vsekakor treba spoštovati, a dogovor o tem odpira kar nekaj vprašanj, na katera bomo skušali odgovoriti v Studiu ob 17-ih s strokovnjaki za avtorsko pravo, predstavniki ministrstva, avtorske in založniške organizacije ter šol.
Vse več je svaril pred posledicami morebitnega britanskega izstopa iz Evropske unije. Jutri bo dan D za Britance – bo tudi za Evropsko unijo in Slovenijo? Kako bi brexit vplival na slovensko gospodarstvo, na slovenske državljane, ki so že ali se odpravljajo živet, delat, študirat v Združeno kraljestvo? O tem v Studiu ob 17-ih z Nadio Petauer.
V Sloveniji je 87 detektivov , povezanih v detektivsko zbornico. Kakšen je njihov položaj, kdo lahko opravlja to dejavnost in kdo detektivska upravičenja, ali Ministrstvo za notranje zadeva res dopušča, da se detektivska upravičenja opravljajo brez ustreznih licenc? Kako poteka nadzor nad delom detektivov in tistih, ki s svojo dejavnostjo segajo na področje njihovega dela. Odgovore bomo iskali v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif.
Dan po drugem krogu delnih občinskih volitev v Italiji bomo v Studiu ob 17-ih namenili pozornost novim političnim razmeram pri sosedih, še posebej v Trstu. Voditeljica Mirjam Muženič in gostje iz vrst slovenske narodne skupnosti bodo govorili tudi o še vedno spornem združevanju občin v obmejni deželi in uspešnem prvem letu tržaškega knjižnega središča.
Kakšne so napovedi za domači turizem? Začetek leta je bil spodbuden, obeti za poletno sezono so odlični, govori se o presežkih in rekordih. Kako izkoristiti nazive, kot so preferenčna destinacija 2016, zelena prestolnica Evrope in peta najbolj zelena država na svetu? Lahko Slovenija postane ena od najbolj priljubljenih kongresnih lokacij? Koliko je tržno zanimiv turizem na podeželju? Je za žičničarje poletna sezona celo bolj dobičkonosna kot zimska? O turizmu v Sloveniji v Studiu ob 17ih na Prvem z voditeljico Tino Lamovšek.
Kakšno javno radiotelevizijo imamo in kakšno hočemo? O poslanstvu javnega servisa, o željah, zahtevah, trenutnih razmerah, možnostih, pritiskih in ovirah bodo v četrtkovem Studiu ob sedemnajstih govorili medijski strokovnjaki in najvišji predstavniki našega zavoda. RTV bo pred ogledalo postavila voditeljica oddaje Tatjana Pirc.
Bo socialdemokratska ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak danes uspešno prestala interpelacijo v parlamentu? Kolikšna je njena odgovornost za pomanjkljivo delo centrov za socialno delo in koliko gre pri tem za zlorabo nesrečnih družinskih tragedij za politične namene? V oddaji bomo spremljali tudi razpravo v državnem zboru, z gostoma v studiu pa bomo ocenili delo centrov za socialno delo in šibkost socialne države. Z voditeljico Natašo Lang.
Duhovite podaje, mojstrski prosti streli in dovršene obrambe nas prepričajo, da je nogomet najlepša športna igra. Toda za to bleščavo se skriva grda sodobna družbena patologija. Spopadi med nemškimi in ukrajinskimi navijači v Lillu ter med angleškimi in ruskimi v Marseillu so razkrili, da na tribunah brbota od agresivnega nacionalističnega šovinizma. V primerjavi z nekaj prejšnjimi prvenstvi je z nogometom povezanega sovraštva in pripravljenosti na nasilje precej več. Zakaj je tako? So se tako poslabšali politični odnosi med državami in narodi na stari celini ali gre za odraz socialno-ekonomskih razmer – odgovor iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Voditelj bo Goran Dekleva.
Se spominjate neljubega dogodka, ki se pripetil lanskega decembra na slalomski tekmi v Madonni di Campiglio, ko je tik za hrbtom smučarja Marcela Hirscherja strmoglavil brezpilotnik, ki je snemal tekmo. Brezpilotni letalniki danes niso več nobena novost. Uporabljajo se v vojaške namene, v medijski industriji, v kmetijstvu, uporabljajo jih posamezniki za raznorazne namene. Zaradi finančne dostopnosti jih je vedno več, vedno več je tudi incidentov povezanih z njimi in lahko bi rekli, da gre za tehnologijo, ki je po levi in desni prehitela pravno ureditev. O tem kdo, kdaj, kje in pod kakšnimi pravili sme uporabljati brezpilotne letalnike, smo govorili v Studiu ob 17h. Naši sogovorniki so bili: mag. Alojz Krapež iz sektorja za letalstvo Ministrstva za infrastrukturo, direktor Agencije za civilno letalstvo Rok Marolt, namestnik informacijske pooblaščenke mag. Andrej Tomšič, g. Janez Kotar iz Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov in dr. Vasja Badalič iz Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete v Ljubljani.
Tokratni Studio ob 17h bo potekal v živo s Slovenske turistične borze na Čatežu. Kolikšna priložnost je domači turizem? Napovedi za poletno sezono vsebujejo presežke in rekorde. Kako izkoristiti nazive, kot so Preferenčna destinacija 2016, Zelena prestolnica Evrope in peta najbolj zelena država na svetu? Ima Slovenija vse potrebne danosti, da postane ena od najbolj priljubljenih kongresnih lokacij? Koliko tržno zanimiv je turizem na podeželju? Je za žičničarje poletna sezona celo bolj dobičkonosna kot zimska? V Studiu ob 17ih s turistične borze voditeljica Tina Lamovšek z gosti.
15 let po podpisu sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki ureja vzajemne pravice in obveznosti držav naslednic, se sprašujemo, kaj so rešile doslej. Težava je predvsem razdelitev bremena deviznih hranilnih vlog. Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke Sloveniji naložilo nesorazmerno veliko breme obveznosti, zato naša država opozarja, da bi bilo treba to vprašanje vrniti v nasledstvena pogajanja. O uresničevanju nasledstvenega sporazuma v tokratnem Studiu ob 17h.
Policisti so dosegli svoje, zdaj vre med preostalimi sindikati javnega sektorja. Jutrišnji protestni shod pred vlado je le prvo dejanje upora in hkrati napoved burne jeseni. Spet razdvajajo plače oziroma kako hitro odpraviti še veljavne reze. Vlada grozi z enostranskimi ukrepi, sindikati to razumejo kot pokop socialnega dialoga. In zlasti zanj si bodo na vso moč prizadevali - tudi s stavko. Se vsi zavedajo, kaj počnejo? Tudi o tem v današnjem Studiu ob 17-ih. Koprivnikar, Štrukelj, Virant so pristojna imena - gosti jih Nika Benedik.
Včeraj je postalo območje Tovarne Rog v Ljubljani prizorišče urbanega upora. Ponoči (ob 3:15) so delavci gradbenega podjetja z bagrom in v spremstvu varnostnikov vkorakali v staro tovarno koles. Nenapovedan nočni obisk in začetek rušenja jim je preprečilo 10 uporabnikov Roga, ki so bili v tem času na območju tovarne. Rušenje so preprečili z lastnimi telesi – ulegli so se pred bager, pri tem pa ni šlo brez prerivanja in nasilnih prijemov. Po nekaj urnem statusu quo, med katerim je na prizorišče prihajalo vse več uporabnikov tovarne in njihovih podpornikov, se je tehtnica prevesila na stran Rogovcev. Ti so pozno dopoldne varnostnike obkolili, tako da je varnostno službo morala iz območja pospremiti policija. Kako naprej? Je dialog sploh še možen? O prihodnosti Roga v današnjem Studiu ob 17ih z Darjo Pograjc in Marjanom Vešligajem. Gostje: dr. Uroš Grilc, vodja Urada za mladino pri Mestni občini Ljubljana, Miha Poredoš, uporabnik Roga, ter dr. Rajko Muršič, prof. za kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Ob svetovnem dnevu okolja se letos najbolj osredotočamo na varovanje biotske raznovrstnosti. Ta je zaradi človekovih posegov zelo ogrožena. Izumirajo številne živalske vrste, predvsem dvoživke, v nevarnosti pa so tudi ptice in vrste sesalcev. Zaradi pretirane sečnje gozdov, še posebej v tropskih predelih, gradnje cest in urbanizacije je ogrožen življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst. Varovanje biotske raznovrstnosti je zelo pomembno za ohranitev zdravega naravnega okolja, zato se vrstijo poskusi, kako bi kar najbolj zaščitili ogrožene vrste in njihovo življenjsko okolje.
So učitelji izgubili avtoriteto in so šole pri obravnavanju nasilja nemočne, se zgodi celo, da pogledajo stran? Petina slovenskih 10-letnikov je v mednarodni raziskavi navedla, da so vsaj enkrat na teden žrtve medvrstniškega nasilja. Kako hitro učitelji zaznajo nasilje, kako se šole lotevajo reševanja tega problema? Katere vzvode ima šola, kakšne pravice in dolžnosti učenec? Zakaj se je treba takoj odzvati na nasilje? O tem v Studiu ob 17h z gosti.
Neveljaven email naslov