Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ameriške volitve so pred vrati in ves svet se sprašuje, kdo se bo po njih vselil v Belo hišo – Donald Trump ali Kamala Harris? Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin? Kdo ima, skratka, prav?
Gostje:
dr. Danica Fink Hafner, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Roman Kirn, nekdanj ambasador Republike Slovenije v Washingtonu;
dr. Tomaž Gerden, zgodovinar, novinar in urednik.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ameriške volitve so pred vrati in ves svet se sprašuje, kdo se bo po njih vselil v Belo hišo – Donald Trump ali Kamala Harris? Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin? Kdo ima, skratka, prav?
Gostje:
dr. Danica Fink Hafner, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Roman Kirn, nekdanj ambasador Republike Slovenije v Washingtonu;
dr. Tomaž Gerden, zgodovinar, novinar in urednik.
Je Slovenija pripravljena na Evropo različnih hitrosti in celo na morebiten razpad Unije? Turneja predsednika Pahorja v Nemčiji, Ukrajini in Rusiji je sprožila vprašanje o pozicioniranju slovenske zunanje politike v novih svetovnih razmerjih. O tem, kako na vlogo naše države v Evropi in svetu vplivajo napetosti med Zahodom in Rusijo, izvolitev Donalda Trumpa ter novi izzivi v hitro spreminjajoči se mednarodni skupnosti, v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj bo Blaž Ermenc.
Meglen vid, težave pri hoji po stopnicah ter slabši nočni in globinski vid. Siva mrena lahko nastane po poškodbi ali vnetju očesa, pogosto pa je posledica staranja. Čeprav je siva mrena danes eden najpogostejših vzrokov za motnje vida v odrasli dobi, je njena operacija ena najuspešnejših in varnih očesnih operacij. Vse o sivi mreni in o novostih na področju zdravljenja v oddaji Svetovalni servis z gostjo mag. Kristino Mikek, dr. med., spec. oftalmologinja.
Sloveniji je kot eni od redkih držav uspelo ustaviti povečevanje števila debelih otrok, strokovnjaki pa še vedno svarijo, da živimo v debelilnem okolju. Pomemben vpliv na oblikovanje prehranskih navad ima tudi oglaševanje nezdrave hrane, zato ga bodo morale televizijske postaje omejiti. Pa bo to dovolj? Kateri so še drugi ukrepi za zmanjševanje debelosti otrok in kako malčkom privzgojiti zdrav življenjski slog nasploh?
Slovenija ima vizijo. Dokument, ki so ga pisali državljani, na eni strani riše idealno sliko države leta 2050: inovativno družbo, ki se uči, zaupa, živi kakovostno in neguje identiteto. Vizija je podlaga za strategijo, ta bo bolj konkretna in srednjeročna, pisala jo bosta politika in državna administracija. Sta lahko vizija in strategija nekaj, kar bo oblast upoštevala in kar bomo državljani usvojili? Ju sploh potrebujemo, če gresta svet in naša okolica v svojo smer? To bo tema Studia ob 17-ih. Pripravlja ga Maja Derčar.
Slovenska smučišča tudi to zimo niso uspela uresničiti načrtovanih naložb, saj nimajo denarja za to. Številne družbe so zaradi posodobitev v preteklosti prezadolžene. Nekatere med njimi so v stečaju, žičnice sicer delujejo, a prihodnost je negotova. Kako smučarska središča, ki se povezujejo in dopolnjujejo ponudbo, preživljajo to zimo, kako obvladujejo stroške, kako pridobivajo nove goste? O položaju slovenskih smučišč, varnosti in prizadevanjih za to, da bi čim več otrok spoznalo veščine priljubljenega zimskega športa, v Studiu ob 17ih z voditeljico Aljano Jocif.
Na sinočnji državni proslavi v Cankarjevem domu v Ljubljani so podelili veliki Prešernovi nagradi in šest nagrad Prešernovega sklada. V prazničnem Studiu ob 17h bomo predstavili ustvarjalce, ki so z življenjskim delom oziroma z izjemnimi dosežki minulih nekaj let trajno zaznamovali slovensko kulturo.
Ponudba študijskih mest in programov je izjemno bogata. Fakultete bodočim študentom obljubljajo kakovosten študij in zaposljivost, a se mladi pred odločitvijo, kam po srednji šoli, velikokrat znajdejo v primežu želja in vpisnih omejitev. O možnostih, pogojih, vpisu in programskih novostih v Studiu ob 17ih z Natašo Lang.
»Ali deset izgubljenih življenj na dan ni dovolj nujen razlog za sprejetje zaostrene protitobačne zakonodaje?« se je ob predstavitvi zakona vprašala ministrica. Nekateri predlogi so namreč že naleteli na nasprotovanje. Kakšne spremembe torej prinaša nov tobačni zakon? Ali se nam obetajo dodatne podražitve? Zakaj se tobačna industrija upira enotni embalaži? Ali je s prepovedmi sploh mogoče zmanjšati delež kadilcev in od kajenja odvrniti mlade? O tem v Studiu ob 17-ih, voditelj bo Iztok Konc.
Zakaj je na Zavodu za zaposlovanje blizu 100 tisoč brezposelnih, Revoz pa jih ne najde 300? Težave bodo imeli tudi prihodnji zaposlovalci Yaskawa in Magna. Z njimi se sicer spopada že skoraj polovica podjetij. Smo izobraževali ljudi, ki jih ne potrebujemo, so krivi slabi delovni pogoji, prenizke plače, previsoke socialne pomoči? O strukturnem neskladju na trgu dela v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Alenko Terlep.
Novi ameriški predsednik Donald Trump se drži svojega predvolilnega programa in v Združenih državah izvaja osupljive spremembe. Najbolj sta javnost razburila ukaz o graditvi zidu na meji z Mehiko ter začasna prepoved vstopa v Združene države beguncem in državljanom iz sedmih po večini muslimanskih držav. Zaradi tega so izbruhnile demonstracije, a Trump ne popušča in se ne namerava ustaviti. V Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Vprašanje zaščite terana je postalo vroče konec leta 2016, ko je Slovenija dobila neuradno informacijo, da bo Evropska komisija kljub njenemu nasprotovanju hrvaškim pridelovalcem vina po zelo nenavadni poti – z delegiranim aktom – omogočila delno uporabo imena teran. Sprejemanje tega akta so že začeli in Slovenija ga ne more preprečiti. Kdo se je s kom o teranu dogovarjal »pod mizo«, kdo je naredil napako in zakaj bo Slovenija zaradi terana tožila Evropsko komisijo? O vsem tem z gosti Studia ob 17h voditeljica Jernejka Drolec.
Slovenska podjetja, ki prodajajo svoje storitve v Avstriji, so od prvega januarja letos pod budnim očesom avstrijskih inšpekcijskih služb. Naša severna soseda je namreč zaostrila zakon proti plačilnemu in socialnemu dampingu. Več kot 120 slovenskih podjetij zdaj svojo pravico išče pred Evropsko komisijo. O tem, s kakšnimi argumenti, kakšne so kazni za kršitelje in kako jim pri tem pomaga naša država, v današnjem Studiu ob 17-ih.
Francoski socialisti so sinoči izbrali svojega kandidata, s katerim tri mesece pred predsedniškimi volitvami vstopajo v predvolilno kampanjo. Zdaj so torej znana vsa imena, ki imajo največ možnosti, da po petih letih v Elizejski palači nasledijo Francoisa Hollanda.(IZJAVA) O njegovi politični zapuščini, o tem, kje je Francija danes in kam bi jo radi popeljali kandidati za najvišji politični položaj v tej državi, z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.
Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta se bomo v Studiu ob 17ih spraševali, koliko smo se Evropejci sploh naučili iz te najbolj krvave epizode evropske zgodovine. Sploh še hočemo slišati svarilo iz preteklosti ali pa nam je usojeno ponavljati celo najbolj krvave napake? Oddajo pripravlja Goran Dekleva.
Arhitekta Jožeta Plečnika uvrščamo med 10 najboljših arhitektov prve polovice 20-tega stoletja, spada med tri največje češke arhitekte 20-tega stoletja, nekateri strokovnjaki pa ga ob Francetu Prešernu označujejo za največjega slovenskega umetnika. Na vrednost njegovih del bodo pri nas opozorili z dogajanjem ob Plečnikovem letu, več dogodkov pa bo vse leto potekalo tudi v Pragi. Kaj dela Plečnika tako izjemnega, se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Oddajo bo vodil Aleksander Čobec.
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi postali darovalec organov? Potreben je samo pritrdili odgovor, da vplivamo ne samo na izboljšanje kakovosti življenja nekoga, ki potrebuje nov organ, ampak v nekaterih primerih tudi na njegovo preživetje. Številni, ki jim odpoveduje določen organ, namreč bijejo bitko s časom, saj število bolnikov, potrebnih tovrstnih operacij, narašča, po drugi strani pa primanjkuje število organov, ki so na voljo za tovrstno zdravljenje. Marsikdo operacije ne dočaka. Zakaj se o tej tematiki Slovenci ne pogovarjamo več? Bi drugačna zakonodaja izboljšala situacijo? O tem v oddaji Studio ob 17h z voditeljico Tino Lamovšek.
Potem ko smo pred enim tednom v Studiu ob 17-ih gostili premiera Mira Cerarja, bodo danes z nami predstavniki opozicijskih strank. Pogovarjali se bomo o migracijah in razgrnili opozicijska stališča do negotove prihodnosti Evrope, slovensko-hrvaških odnosov in zdravstvene reforme. Zanimalo nas bo tudi, ali so v opozicijskih strankah pripravljeni na predsedniške volitve.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Združene države dobivajo novega predsednika. Presenetljivi zmagovalec predsedniških volitev, milijarder Donald Trump, bo zamenjal Baracka Obamo, ki se poslavlja po osmih letih. Kakšna je zapuščina tega demokratskega predsednika in kaj bo spremenil njegov republikanski naslednik? Donald Trump je že napovedal številne spremembe, zamenjal bo Obamov zdravstveni sistem, tudi na zunanjepolitičnem področju se obeta drugačna ameriška politika. Inavguracijo prav tako spremljamo in komentiramo na našem Prvem programu.
Bomo v zameno za varnost poteptali temelje pravne države in človekove pravice? To vprašanje odpira predlagani zakon o tujcih, ki močno razburja tako domačo kot tujo strokovno javnost, mnenja pa so deljena tudi v politiki. Po številnih kritikah naših pravnih strokovnjakov in nevladnih organizacij, da so spremembe zakona v nasprotju z ustavo ter več evropskimi in mednarodnimi standardi, so se na to ostro odzvali tudi v tujini.
Neveljaven email naslov