Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentiramo dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer Izrael stopnjuje napade na palestinska ozemlja in Libanon; izide državnozborskih volitev v Avstriji in novo vodstvo vojaške zveze NATO. Od domačih dogodkov tega tedna osvetljujemo nova ministrska kandidata, zaostrene razmere v zdravstvu in izzive na področju skrbi za starejše. O tem in še drugih dogodkih tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku.
4605 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Komentiramo dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer Izrael stopnjuje napade na palestinska ozemlja in Libanon; izide državnozborskih volitev v Avstriji in novo vodstvo vojaške zveze NATO. Od domačih dogodkov tega tedna osvetljujemo nova ministrska kandidata, zaostrene razmere v zdravstvu in izzive na področju skrbi za starejše. O tem in še drugih dogodkih tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku.
Ameriški volivci so se včeraj po štirih letih spet odpravili na volišča predsedniških volitev. Predvolilne ankete so kazale na izjemno izenačenost obeh kandidatov, republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris. Se bo v Belo hišo vselila prva ženska predsednica ali se bo vanjo vrnil nekdanji predsednik? Več o odločitvi ameriškega volilnega telesa, ki bo vplivala na ves svet, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Edvard Žitnik, novinar, nekdanji ameriški dopisnik RTV Slovenija; Andrej Brstovšek, zunanjepolitični novinar in komentator časopisa Dnevnik; Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA.
Število kibernetskih napadov skokovito narašča, najbolj nedavno je obsežni napad doživela Univerza v Mariboru. Jasno se kaže, kako vse bolj sofisticirani postajajo ti napadi in da je lahko tako rekoč vsakdo tarča kibernetskih napadalcev. Slednji so tudi vse bolj organizirani in specializirani. Večja kibernetska odpornost tako postaja nujna za normalno funkcioniranje številnih sistemov v sodobnih družbah. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljeni Zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu deležnikov prinesel tudi nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam se bomo posvetili v Studiu v 17h, v katerem sodelujejo: - dr. Uroš Svete, direktor Urada za informacijo varnost:; - Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; - Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; - Grega Prešeren, etični heker in tehnični vodja v podjetju Carbonsec Gre za reprizo oddaje.
Vse manj javnega denarja za vzgojo in izobraževanje, pomanjkanje učiteljev, namere občin po racionalizaciji in združevanju podpornih sistemov vrtcem in šolam, vse več otrok tujcev, vzgojna dimenzija šole ter odnos s starši so med drugim današnji izzivi šole. Kako se z njimi spoprijeti? O tem v Studiu ob 17.00.
Kakšen vpliv ima umetna inteligenca na ustvarjanje književnosti? Koliko so in koliko bodo pametna orodja pomagala literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem? Bomo v prihodnje literaturo delili na tisto, ki jo je ustvaril človek, in tisto, ki jo je ustvarila umetna inteligenca? Kako je v teh primerih z vprašanjem avtorstva in avtorskih pravic? Vprašanj, povezanih s tem, je vedno več. O njih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: Vuk Ćosić, avtor knjige Nacija – Kultura (LUD Šerpa, 2022); Jernej Županič, avtor knjige Navade in uzance (Črna skrinjica, 2023).
Ameriške predsedniške volitve so pred vrati, njihov izid pa ne bo pomembno vplival le na tamkajšnjo notranjo politiko, ampak tudi na položaje na svetovni geopolitični šahovnici. Zato se porajajo vprašanja, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris vplivala na bližnjevzhodno krizo, na vojno v Ukrajini, pa tudi na stopnjevanje napetosti v okolici Tajvana. Oziroma, drugače, vprašati se je treba, koga si voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana in še katere druge države želijo po volitvah videti v Beli hiši. Odgovor iščemo v torkovem Studiu ob 17.00 na Prvem. Gostje: Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Rusije; dr. Primož Šterbenc, politolog, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Maja Veselič, sinologinja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Slovenska glasba in njeni ustvarjalci so zanimivi tudi za tuje trge. Kar je v preteklosti uspelo Ansamblu bratov Avsenik in skupini Laibach, kar danes na primer uspeva skupinama freekind. in Joker Out, bi lahko kmalu uspelo tudi drugim, najti je treba le pravi recept za dobro glasbo in dobiti ustrezno podporo. Izvažanje slovenske glasbe doslej ni bilo sistemsko urejeno, spremembe pa se obetajo v prihodnjem letu, ko bo s podporo ministrstva za kulturo zaživela slovenska glasbenoizvozna pisarna. Zakaj jo potrebujemo, komu in kako naj bi pomagala ter kako doseči, da prava glasba pride v prava ušesa v bližnjih in daljnih kotičkih sveta? Gostje bodo: Primož Kristan, generalni sekretar Slovenskega glasbenoinformacijskega centra SIGIC; Andraž Kajzer, umetniški direktor in vodja festivala MENT; Maša Pavokovič, glasbena menedžerka in predstavnica za odnose z javnostmi; Rok Košir, glasbeni agent in direktor glasbene agencije Most.
Referenduma o JEK 2 ne bo novembra letos; komentiramo strokovne in politične posledice takšne odločitve. Nov plačni zakon za javne uslužbence je vse bližje uveljavitvi. Doma je odmeval tudi obisk predsednika vlade Roberta Goloba v Beli hiši pri predsedniku Združenih držav Joeju Bidnu. Komentiramo vrh skupine največjih gospodarstev v vzponu (BRICS), pa tudi dogajanje na Bližnjem vzhodu. Kdo so nagrajenci letošnjega Slovenskega filmskega festivala, v oddaji Tedenski aktualni mozaik ne bomo razkrili; bomo pa podali oceno filmske produkcije pri nas.
V Sloveniji je 159 planinskih koč, njihovo vzdrževanje in posodabljanje je vse bolj zahtevno, planinska društva ga sama ne zmorejo več. Zaradi prezadolženosti nekatera razmišljajo o prodaji koč. Planinska zveza kot krovna organizacija se zavzema, da bi koče ostale v lasti društev, a jim ne more pomagati. Kakšna bo prihodnost koč, je pričakovati komercializacijo? Se bo vključila država, glede na to, da so koče del Strategije turističnega razvoja do leta 2028, planinstvo in pohodništvo pa pomembna dejavnost alpskih območij? Odgovori v Studiu ob 17.00. Gostje: Miro Eržen, Planinska zveza Slovenije; Tomaž Willenpart, predsednik največjega planinskega društva Ljubljana Matica; Denis Berra, oskrbnik koče na Zelenici.
Kaj storiti po končani javni razpravi o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti? Bo ministrica za zdravje vztrajala pri ostri ločnici med javnim in zasebnim delom v zdravstvu? Kako bodo zdravstvene delavce spodbudili, da bi ostali v javni bolnišnici in tam delali več? Se bodo uresničile grožnje zdravnikov o množičnih odhodih iz javnih zavodov? Bo treba zapirati oddelke? Kaj bo s koncesionarji? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje; Jasna Humar, direktorat za zdravstveno varstvo, Ministrstvo za zdravje; dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice; dr. Tatjana Mlakar, Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Radiotelevizija Slovenija je pred velikimi izzivi. Nenehne tehnološke spremembe, novi trendi ter drugačne navade gledalcev, poslušalcev in bralcev od našega največjega javnega medija v državi zahtevajo spremembe, ki jih navsezadnje pričakuje tudi javnost. Kako izboljšati javno RTV? Kako zagotoviti stabilno in zadostno financiranje, ki bo omogočilo spremembe in razvoj zavoda? Kakšne novosti načrtuje uprava RTV in kdaj lahko pričakujemo predlog prenovljenega zakona o RTV? O tem v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo; Natalija Gorščak, predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija; dr. Igor Vobič, prof. na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Čez dobra dva tedna bodo Američani odločali o tem, kdo bo nasledil Joeja Bidna v Beli hiši in dobil neverjetno politično moč, ki je skoncentrirana v instituciji ameriškega predsednika. Tokrat se v ZDA odvija ena najbolj kontroverznih predsedniških kampanj v ameriški zgodovini. Predvolilno dogajanje je bilo polno nepričakovanih dogodkov in zasukov. Videli smo poskus atentata na republikanskega kandidata, zamenjave demokratskega kandidata; na eni strani kandidatura obsojenca, na drugi strani temnopolte ženske. Dva tedna pred volitvami sta Kamala Harris in Donald Trump še vedno precej izenačena, odločilno vlogo bodo spet imele t. i. nihajoče države. O tem, kakšno je predvolilno razpoloženje na drugi strani luže, kaj bi pomenila izvolitev ene ali drugega za Ameriko in preostali svet ter kaj so izvori globoke polarizacije ameriške družbe v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA; dr. Tomaž Deželan, profesor ameriških študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz Washingtona.
Komentiramo vloženo ovadbo proti predsedniku vlade Robertu Golobu in konec javne razprave o predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi po načrtih vlade razmejil delo zdravnikov v javnem in zasebnem zdravstvu. Guvernerji evrskega območja, tokrat zbrani v Sloveniji, so vnovič pocenili denar; kaj to pomeni za posojilojemalce, varčevalce in vlagatelje? Osvetljujemo odločitve voditeljev članic Evropske unije na tokratnem vrhu; te so povezane tudi z vojno v Ukrajini in spopadi na Bližnjem vzhodu.
Po svetu trenutno deluje več več kot 400 jedrskih elektrarn, ki proizvedejo slabih 10 odstotkov električne energije. Tudi naša država je na energetskem razpotju – ali se odločiti za gradnjo novega jedrskega bloka, ki bi nadomestil starega, ki mu ostane še slabih 20 let življenjske dobe. Načelno podporo temu največjemu investicijskemu projektu od časa osamosvojitve bodo dali državljani na referendumu novembra – ali pa tudi ne. O tem, katere korake pristojni načrtujejo v primeru referendumskega »da«, kako je zamišljena ekonomika projekta in civilni nadzor, ali je projekt za našo državo sploh izvedljiv in kje so prednosti in slabosti jedrske energije – pa tudi o alternativnih scenarijih v oddaji Studio ob 17h. Gostje: Danijel Levičar, državni sekretar za nacionalni jedrski program; dr. Dejan Paravan, generalni direktor v družbi GEN energija, d.o.o.; Gregor Novak, direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija; Zoran Kus, nekdanji podnebni pogajalec, Umanotera Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, član mladih za podnebno pravičnost.
Vse več učencev, dijakov in učiteljev pri pouku in doma za učenje uporablja umetno inteligenco. To odpira več izzivov: ali jo znajo smiselno uporabljati za bolj kakovostno pridobivanje znanja; kako doseči, da njena uporaba ne bi poglobila neenakosti med šolarji; in kako preprečevati zlorabe orodij umetne inteligence za šolsko delo? O vsem tem z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Herman Pušnik, ravnatelj Prve gimnazije Maribor, mag. Janja Jakončič, učiteljica matematike na Gimnaziji Bežigrad Ljubljana; dr. Igor Pesek, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; Anja Fras, dijakinja Prve gimnazije Maribor.
Vsako leto več kot 60 milijonov ljudi potrebuje paliativno oskrbo, od tega pa je vsaj sedem odstotkov otrok, opozarjajo strokovnjaki. Poudarjajo, da je umiranje še vedno stigmatizirana tema. Področje pesti pomanjkanje kadra ter nedorečeni standardi in normativi. Mobilni paliativni timi bi morali biti dostopni 24 ur na dan vse dni v tednu, a je njihova dostopnost različna po regijah, zato v praksi nimajo vsi državljani možnosti kadarkoli poklicati zdravstvenega delavca. Država sicer namenja sredstva za njihovo delovanje, a številke kažejo, da so ljudje v lanskem in predlanskem letu koristili le slabo polovico njihovih storitev. Kaj je privedlo do takšnih številk, zakaj je zakon o paliativni in hospic oskrbi padel v vodo, kdaj bomo dobili več hospic namestitev - trenutno imamo namreč samo eno, kje je v tej zgodbi država in kje entuziastični posamezniki, ki poganjajo sistem paliative v državi? Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, državna koordinatorica paliativne oskrbe na Ministrstvu za zdravje in vodja specializiranega paliativnega tima na Onkološkem inštitutu Ljubljana; dr. Anamarija Kejžar, profesorica na Fakulteti za socialno delo in nekdanja direktorica domov za starejše občane; Petra Gornik, vodja mobilnega paliativnega tima v Splošni bolnišnici Novo mesto, sicer specialistka splošne kirurgije; Tatjana Fink, vodja Hiše Ljubhospic.
Parlament je začel pretresati sveženj vladnih proračunskih predlogov za prihodnji dve leti. Tokrat mora Slovenija prvič upoštevati nova evropska pravila za brzdanje primanjkljaja in dolga. Vlada je prepričana, da je našla dober kompromis med disciplino in investicijami v razvoj. Gospodarstvo in analitiki so manj optimistični. Opozarjajo na temne oblake nad evropsko in slovensko industrijo in na to, da bodo rast razvojnih investicij omejevale zaveze iz dogovora o plačah v javnem sektorju. Ali imamo javne finance pod nadzorom, ali trošimo preveč, se učinkovito lotevamo izzivov kot sta dolgoživa družba in izgubljanje konkurenčnosti? O vsem tem z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije; Aleš Delakorda, vodja službe za analize pri Fiskalnem svetu.
Komentiramo dogajanje doma in po svetu. V Sloveniji so v ospredju obravnava državnega proračuna v državnem zboru za prihodnji dve leti; nova ministra v vladi Roberta Goloba sta začela delati ta teden; medtem je Anže Logar, zdaj že nekdanji poslanec SDS, stopil na samostojno politično pot. V središču našega zanimanja so tudi zdravstvo in razmere v avtomobilski industriji. V svetu odmeva vojaški konflikt na Bližnjem vzhodu, kjer nihče ne vidi miru, z reportažo iz Bosne in Hercegovine pa razkrivamo razsežnosti poplav, ki so pri ljudeh povzročile številne stiske, tudi duševne. S številnimi od njih se po dobrem letu še vedno spoprijemajo poplavljenci pri nas. Govorili bomo tudi o letošnjih Nobelovih nagrajencih.
Povpraševanje po nepremičninah na trgu močno presega ponudbo, cene rastejo, cenovno dostopnih stanovanj je premalo. Največje pomanjkanje stanovanj je v mestih, najbolj kritično je v Ljubljani in na Obali. Krivca za tako stanje gre iskati v odsotnosti ustrezne stanovanjske politike v zadnjih 30 letih. Vlada namerava z novelo stanovanjskega zakona med drugim urediti sistemsko financiranje stanovanjskih skladov, to pa naj bi pospešilo zidavo javnih neprofitnih stanovanj. Kaj novela zakona še prinaša in kje so največje ovire pri njeni implementaciji, o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Slavka Janžekovič, JSS MOL; Maša Hawlina, Inštitut za študije stanovanj in prostora; dr. Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost.
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, kmetijska ministrica; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice; dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Kakšno priznanje slovenski znanosti pomeni skorajšnje polnopravno članstvo Slovenije v CERN-u? Slovenski znanstveniki s to vodilno svetovno institucijo na področju fizike osnovnih delcev sodelujejo že več desetletij in so prispevali tudi k njenim najpomembnejšim odkritjem. Polnopravno članstvo pa v CERN-u ni je priznanje njihovemu delu in omogočanje nadaljnjega razvoja, pač pa tudi priložnost za slovenska podjetja. Kako gospodarsko sodelovanje s CERN-om še povečati? Tudi o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jure Gašparič, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije; Samo Tuma, predstavnik za gospodarsko sodelovanje v CERN-u; prof. dr. Borut Paul Kerševan, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko; Marjana Majerič, Gospodarska zbornica Slovenije.
Neveljaven email naslov