Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Čalušić, kmetijska ministrica;
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice;
dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Čalušić, kmetijska ministrica;
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice;
dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Slovenija očitno postaja dežela protestov. Od lanskega maja do konca septembra smo jih imeli skoraj 700. Težave pa imamo z definicijo protestnikov in z iskanjem njihovega skupnega imenovalca. Ali lahko torej enačimo petkove in sredine protestnike? Kakšen je njihov potencial za varnostna tveganja, če je policija za 48 ur prepovedala javna zbiranja? Kaj lahko pomeni podcenjevanje njihove moči in kam lahko vodijo zahteve politike po bolj trdem odnosu do protestnikov. Odgovore išče voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: - Miroslav Žaberl, varnostni strokovnjak, - Mihael Burilov, upokojeni policijski inšpektor, - Andraž Zorko, analitik z družbe Valicon, - Marko Polič, psiholog.
Med pandemijo so bili okrnjeni tudi poslovni dogodki. Kar naenkrat so se pojavljala vprašanja, kako uspešno organizirati poslovna srečanja in kongresne dejavnosti, ko pa osebni stiki niso dovoljeni. Kot na mnogih področjih je tudi tu bil odgovor – splet. Je prihodnost kongresne dejavnosti v njeni hibridni obliki? Bo ta segment hitreje ogreval kot prostočasni turizem? Kako ga oživiti in uskladiti s sodobnimi trajnostnimi trendi? O položaju in pomenu kongresnega turizma v svetu in pri nas voditeljica Tina Lamovšek in sogovorniki: - Marijana Sikošek, dekanja primorske Fakultete za turistične vede Turistica, - Tadeja Pivc Coudyser, direktorica Kongresnega urada Slovenije, - Dragan Ćulibrk, direktor hotela Four ponts by Sheraton Ljubljana Mons, - Breda Pečovnik, pomočnica generalne direktorice in direktorica kongresno-komercialnega programa Cankarjevega doma.
Viharni teden je za nami, ko do zadnjega ni bilo jasno, koliko policistov, vojakov, uradnikov in drugih zaposlenih v državni upravi bo v petek lahko prišlo v službo. Pretresla nas je smrt 20-letnice in zasejala dodatno negotovost glede cepljenja z vektorskimi cepivi in tudi nasploh. Sprašujemo se, zakaj stiske ljudi in nezadovoljstvo na ulici preraščajo v izgrede in nespoštovanje vsega in vsakogar, kaj je v ozadju in kako ob tem ravnati. Kako sta s tem povezana politična polarizacija in agonija Slovenske tiskovne agencije, kaj je vzrok in kaj posledica? V kritičnem pregledu tedna z Robertom Škrjancem tudi o Nemčiji po volitvah, o napetostih med Kosovom in Srbijo ter o globalnem boju proti podnebnim spremembam, ki smo jih ta teden boleče občutili tudi v prestolnici.
Začenja se novo študijsko leto, že tretje zapored, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Študijski proces se bo na fakultetah začel v živo, študentje in profesorji bodo prišli v predavalnice, ob tem pa bo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. V skladu z vladnim odlokom se bodo študentje, ki niso cepljeni oziroma preboleli, enkrat tedensko samotestirali, testi pa bodo zanje brezplačni. O smernicah ministrstva in NIJZ-ja ob začetku študijskega leta, o pričakovanjih, željah in težavah študentov ter o odpravi slabosti, ki jih je v preteklem študijskem letu razgalila epidemija voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: - dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem, - profesorjem Damijanom Štefancem z ljubljanske Filozofske fakultete, - Andrej Pirjevec, predsednikom Študentske organizacije Slovenije. Pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikoma politike in študentskih domov, to sta državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve na Študentskem domu Ljubljana.
V Evropskem letu železnic je pri nas le redkokdo res povsem zadovoljen s stanjem v železniškem prometu. Država je sicer začela vlagati več denarja v železniško infrastrukturo. Da bi vožnja v vlakom za potnike postala privlačna alternativa na vsakodnevni poti v šolo ali na delo, bo treba storiti še marsikaj – prenoviti zdajšnje tire, zgraditi nove, kupiti še več novih vlakov. Ozkih grl je tudi v tovornem prometu veliko. Kje so rešitve, da bo potovanje z vlakom res zeleno, voditeljica Tjaša Škamperle z dopisniki na terenu in gosti v studiu. Gostje: - Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic, - Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Gregor Pretnar iz podjetja PNZ.
Mineva dve leti odkar je slovenska letalska družba Adria Airways razglasila stečaj. To je neposredno prizadelo zaposlene in upnike, posredno pa je močno vplivalo predvsem na slovenski turizem in tudi na poslovne povezave. Kako daleč je stečajni postopek, bo okoli 550 nekdanjih zaposlenih v nekaj tednih res dobilo poplačilo in kaj bo z drugimi upniki? Kaj je ostalo na pogorišču nekdaj čislanega podjetja in kdaj bo nova prodaja stavbne pravice na Brniku? Ali bo nemški lastnik kdaj odgovarjal za svoje ravnanje? Kako bo Slovenija v prihodnje zagotavljala letalske povezave s svetom? O vsem tem voditeljica Simeona Rogelj s sogovorniki v studiu. Pogovarjali smo se tudi s stečajnim upraviteljem Janezom Pustatičnikom, državnim tožilcem Boštjanom Valenčičem in poslovodnim direktorjem Fraporta Ljubljana Zmagom Skobirjem. Gostje: - dr. Alojz Krapež, svetovalec na področju prometa in logistike, - Robert Sever, Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice.
V Nemčiji so potekale zgodovinske zvezne volitve. Kanclerka Angela Merkel se po šestnajstih letih poslavlja. Najmočnejše gospodarstvo v Evropi je na pomembnem gospodarskem, socialnem in družbenem razpotju. Ena najvplivnejših voditeljic na svetu je pomenila simbol stabilnosti tudi v Evropski uniji, kjer je reševala zlasti krize. Po kakšni poti bo šla Nemčija po odhodu Angele Merkel in kakšno vlogo bo igrala na evropskem in globalnem prizorišču? Poslušajte Studio ob 17ih z voditeljico Sandro Krišelj.
Teden je naplavil kar nekaj administrativnih zapletov in nevšečnosti zaradi spreminjanja epidemičnih odlokov. Vlada v proračunskih dokumentih znova zvišuje dovoljeno porabo. V parlamentu je sredi tedna propadel poskus sprejetja zakona o varovanju javnega reda in miru. Za pestrost političnega dogajanja skrbijo v Desusu, alternativa KUL pa podpisuje povolilni sporazum. V Nemčiji se tri dni pred parlamentarnimi volitvami zmanjšuje razlika med vodilnima kandidatoma Socialdemokratov in Krščansko-demokratske unije. V New Yorku poteka 76-to letno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, katerih pomen je vse bolj okrnjen. K temu najbrž pripomore tudi novo ameriško-avstralsko-britansko zavezništvo na Tihem oceanu, ki se vzpostavlja kot protiutež kitajski grožnji. Tedenski aktualni mozaik tokrat vodi Rajka Pervanje.
Odkar se krči samogradnja, trg pa večini ne omogoča nakupa ali najema bivališča po znosnih cenah, se krepi mnenje, da je preskrba s stanovanji družbeno in politično vprašanje. Slovenija ima od leta 2015 resolucijo o stanovanjskem programu, letos je bila sprejeta tudi novela stanovanjskega zakona. Prave stanovanjske reforme pa še vedno ni. Pobude mladih in opozicije se krepijo, stanovanjska politika bo očitno pomembna volilna tema. Na katera vprašanja lahko že odgovorijo ministrstvo, politične stranke in zainteresirani mladi? Prisluhnite Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar. Gosti: – Maša Hawlina, sociologinja, članica Zadruge Zadrugator; – Georgi Bangiev, direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor; – Tomaž Lisec, poslanec SDS (Slovenske demokratske stranke); – Marko Koprivc, poslanec SD (Socialnih demokratov).
Kmetijstvo je gospodarska dejavnost, ki je najbolj izpostavljena vremenskih razmeram, zato je tudi prva žrtev podnebnih sprememb. Kot prvi sektor v Sloveniji je že pred približno dvema desetletjema dobilo strategijo prilagajanja podnebnim spremembam. Ta je šla sicer v pozabo, toda kljub temu se je na področju prilagajanja kmetijstva v tem času dogajalo marsikaj. Ves čas pa se stroka spopada tudi z izzivi, kako zmanjšati vpliv te dejavnosti na okolje in podnebje. O vsem tem v Studiu ob 17 ih Jernejka Drolec z gosti. To so: - dr. Andreja Sušnik, agrometeorologinja iz Agencije za okolje – ARSO, - prof. dr. Denis Stajnko, profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, - dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. V oddaji predstavljamo tudi (posneta) stališča drugih akterjev. To so: - prof. dr. Marina Pintar, vodilna strokovnjakinja za namakanje z Biotehniške fakultete; - mladi kmet Miha Štular iz poljedelske kmetije Pr' Halovc iz Strahinja; - dr. Andrej Toplak, svetovalec specialist za govedorejo, iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj; - Iris Škerbot, specialistka za varstvo rastlin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje.
Cene energentov letijo v nebo. Električna energija, zemeljski plin, premog, les in hrana se skokovito dražijo. Koliko časa se utegne ta balon še napihovati, kaj lahko v zvezi s tem stori država in kdaj bo ta rast opazna tudi v višjih zneskih na naših položnicah? O vsem tem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: – Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, – Diana Horvat, direktorica sektorja za trženje v Energetiki, – Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, – Blaž Bračič, član uprave NLB skladi.
Ruski volivci ta konec tedna volijo 450 članov Dume, poleg tega pa še 39 regionalnih parlamentov in devet regionalnih voditeljev. Volitve v ruski parlament veljajo za preizkus podpore vladajoči stranki v Kremlju. A tokrat so bolj kot zaradi kandidatov na volilnih listah zanimive zaradi tistih, ki jim zaradi različnih razlogov niso pustili kandidirati. Razmere v svetu se močno spreminjajo in to so izzivi tudi za največjo državo, ki vse težje ohranja položaj velesile. O vsem tem, o odnosih Evropske unije z Rusijo in o slovensko-ruskih odnosih voditelj Marjan Vešligaj z gosti. Gostje: - državni sekretar Stanislav Raščan, - naša dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, - naš komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht, - poznavalec dogajanja v Rusiji, poslovnež in nekdanji diplomat Denis Mancevič.
Po mesecih omejitev, strahu pred okužbo in političnih delitev je sredi tedna na ulicah Ljubljane zavrela kri. Odstiramo ozadje protestov ob uvajanju pogojev PCT in razkrivamo, komu izgredi najbolj koristijo. Ocenjujemo načrte prve bruseljske dame glede zdravstva, gospodarstva in geostrateškega položaja Evrope ter glede boja proti nasilju nad ženskami in nad novinarji. V oddaji tudi o težkih energetskih odločitvah Slovenije in novem porazu na evropskem sodišču, pa tudi o izjemno zanimivi predvolilni Nemčiji in papeževi turneji po Srednji Evropi. Kritični pregled tedna tokrat z Gabrijelo Milošič.
V četrtem valu epidemije ne bo zapiranja gospodarstva, je pa zato strožje izpolnjevanje pogojev PCT (prebolel, cepljen, testiran). Podjetja, manjša in velika, se ves čas epidemije trudijo, da ne razočarajo kupcev. Pri tem se spoprijemajo z notranjimi in zunanjimi težavami. Cepljenje, vladni odloki, pomanjkanje ustrezno usposobljenih zaposlenih, zamude pri dobavah materialov in surovin, potrebe po vlaganjih – vse to so izzivi, o katerih bodo v živo s sejemskega prizorišča MOS Celje govorili izkušeni podjetniki iz regije. Voditeljica Maja Derčar. Gosti: – Nuša Höllige, lastnica in direktorica podjetja Profagus, – Miran Rauter, lastnik in direktor podjetja Hermi, – Marko Drobnič, predsednik uprave podjetja Talum. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Tradicionalni letni nagovor o stanju v Evropski uniji je priložnost, da se politični voditelji in državljani ozremo h ključnim nalogam in izzivom povezave ter iščemo možne rešitve. Tokrat so v ospredju končanje zdravstvene krize, okrevanje gospodarstva s pomočjo skupnih sredstev, zelena in digitalna preobrazba ter krepitev strateške neodvisnosti Evrope v svetu. Nagovor pa spodbuja tudi razmislek, kako naprej – se bo Unija še poglabljala in na katerih področjih, kaj so temeljne skupne vrednote in kako poenotiti različne vizije? Govor predsednice komisije Ursule von der Layen komentiramo z našim posebnim poročevalcem Lukom Robido in evropskimi poslanci iz Strasbourga ter z voditeljico Sandro Krišelj in analitiki v ljubljanskem studiu. Gostje: - profesorica Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, - profesor Matej Avbelj, Fakulteta za državne in evropske študije, - evropska poslanka Tanja Fajon, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov, - evropska poslanka Romana Tomc, Poslanska skupina Evropske ljudske stranke, - evropski poslanec Klemen Grošelj, skupina Renew Europe.
Vesolje je za človeka izredno negostoljuben kraj. A vendar so načrti za stalne človeške postojanke na Luni in celo Marsu že precej izoblikovani. Kakšni so torej izzivi, ki čakajo prve dolgotrajnejše odprave v prostor stran od Zemlje, kjer je gravitacije zelo malo ali nič, sevanja veliko ali preveč, izolacija in dolgotrajno bivanje v ekstremnih pogojih pa vsakdanjost? Da bi bile odprave uspešne, je treba kar najbolj omejiti škodljive učinke bivanja v takih razmerah. Tega se strokovnjaki lotevajo na različne načine, možne rešitve iščejo tudi v Planici. Tamkajšnji raziskovalni laboratorij PlanHab bo te dni bogatejši za človeško centrifugo, s katero bodo preverili, koliko lahko pri bivanje na Luni ali Marsu olajša umetno ustvarjena težnost. Kje torej prežijo največje nevarnosti za fizično in psihično stanje ljudi v ekstremnih zunajzemeljskih razmerah ter na kakšne načine bi se jih dalo nasloviti voditeljica Nina Slaček razpravlja s strokovnjaki, ki se že vrsto let ukvarjajo z raziskovanjem različnih vidikov bivanja v vesolju. Gostje: - prof. dr. Igor Mekjavić, Inštitut Jožef Stefan, vodja raziskovalnega laboratorija PlanHab, ki deluje v okviru Nordijskega centra Planica; - prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, predstojnica katedre za oftalmologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti; - prof. dr. Matej Drobnič, izredni profesor za Ortopedijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in specialist ortopedske kirurgije na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana.
Poročila podnebnih znanstvenikov vse bolj skrbijo. Brez občutne omejitve izpustov toplogrednih plinov drvimo v katastrofo. Ne glede na to, kako uspešna bo podnebna konferenca v Glasgowu, so podnebne spremembe že dejstvo in z njihovimi posledicami bomo morali živeti. Kako smo na to pripravljeni v Sloveniji? Bomo morali zaposliti več zdravnikov za tropske bolezni, ali že vzgajamo poljščine, odporne na sušo, bomo prisiljeni opustiti večino smučišč? So intervencijske službe usposobljene, je v mestih dovolj dreves? Naši novinarji so preverili nekatera najpomembnejša področja, od zdravstva in pridelave hrane do turizma, zavarovalništva, usposobljenosti intervencijskih služb in načrtovanja mest. Ugotovitve in načrte komentirata voditeljica Špela Novak in klimatologinja Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Agenciji RS za okolje.
Po več kot tisoč ljudi na dan se pri nas nanovo okuži s covidom, a tudi zaradi obljub o nezapiranju šol in gospodarstva vzdušje ni tako dramatično kot prejšjič ob takih številkah. Doma je steklo predvolilno ogrevanje, med drugim z interpelacijama proti ministroma za šolstvo in pravosodje. Komentiramo načrte za širitev policijskih pooblastil, visoke globe za zmerjanje oblastnikov ter agonijo Slovenske tiskovne agencije, ki kljub sodnim odločitvam že več kot 250 dni čaka na plačilo za opravljeno delo. O preobratih in spotikanjih v tekmi za naslednika kanclerke Merklove se pogovarjamo z našo berlinsko dopisnico, s svojcem žrtve pa o svetu po terorističnem napadu na Združene države pred dvema desetletjema. Kritični pregled tedna tokrat pod taktirko Matjaža Trošta.
Pred 20-imi leti so teroristični napadi na Združene države Amerike šokirali ves svet. Odgovornost zanje je kmalu prevzela teroristična mreža Al Kaida. Sledila je ameriška vojna napoved islamskemu terorizmu in napad na Afganistan, nato še na Irak. V imenu vojne proti terorizmu so bile marsikje močno okrnjene človekove pravice, v ZDA in drugod po zahodnem svetu se je poslabšal odnos do muslimanov. Kako so napadi 11-ega septembra 2001 vplivali na mednarodno skupnost in tudi na naša življenja? Kako velika grožnja za mir je dandanes islamski terorizem? O vsem tem v Studiu ob 17-ih Blaž Ermenc in sogovorniki: - ameriški dopisnik dr. Andrej Stopar, - novinarski kolega Matej Šurc, - dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije, - dr. Matjaž Nahtigal, katedra za mednarodne odnose, FDV
Na svetu je 26 milijonov ljudi, ki so morali v strahu za življenje zapustiti domovino. Po zmagi talibanov v Afganistanu naj bi se jim pridružili še novi. V zadnjih letih vse več ljudi za mednarodno zaščito zaprosi tudi v Sloveniji. Priznana zaščita je za večino beguncev le prvi korak v novo življenje, sledi naporno obdobje integracije. S kakšnimi izzivi se pri vključevanju v družbo srečujejo begunci pri nas in kaj prinašajo nedavno uveljavljene zakonske novosti? Ob robu napovedi o novih prihodih beguncev iz Afganistana ponavljamo pogovor Lucije Dimnik Rikić z gosti: Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, - Franci Zlatar, vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji, - Blanka Rihter z Zavoda za zaposlovanje, - Goran Popović, ravnatelj osnovne šole Livada.
Neveljaven email naslov