Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Čalušić, kmetijska ministrica;
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice;
dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Čalušić, kmetijska ministrica;
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice;
dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Slovenija je glede cepljenja proti covidu med uspešnejšimi državami v Evropi in na svetu. Z enim odmerkom smo cepili že več kot 71.000 najbolj ogroženih prebivalk in prebivalcev. Prav v tem tednu pa pričakujemo največjo pošiljko cepiva do zdaj – približno 38.000 odmerkov. Ali nam bo uspelo prehiteti virus in do poletja cepiti 70 odstotkov populacije? Kdaj bo dovolj cepiva za vse? Kako bo organizirano množično cepljenje, saj gre namreč za velik logističen izziv? Zakaj pa ljudje zbolevajo kljub cepljenju? Odgovore ponujajo avtor voditelj oddaje Iztok Konc in sogovorniki. Gostje: • zdravnica Nadja Šinkovec-Zorko, NIJZ, • državni sekretar Jelko Kacin, nacionalni koordinator za logistiko cepljenja, • dr. Aleš Rozman, Klinika Golnik, • dr. Roman Jerala, Kmeijtski inštitut.
V Sloveniji se po lavinskem katastru, ki ni aktualiziran, vsako leto sproži več kot tisoč 250 plazov. Naša država kljub temu nima organizirane lavinske službe, kakršno poznajo v drugih alpskih državah. Razmere v visokogorju so zaradi obilice snega, pogostega vetra in mraza letos še posebej nepredvidljive in nevarne za obiskovalce gora. Po statističnem povprečju plazovi pri nas na leto zahtevajo eno do dve smrtni žrtvi, zadnja tragična nesreča v ostenju Storžiča, je botrovala preseganju tega števila. V pogovoru z Aljano Jocif tudi o znanju, izobraževanju, priporočilih, izkušnjah in pravi opremi, ki pomembno vplivajo na odločitve za zimske ture v visokogorju in na večjo varnost. Gostje: - Miha Pavšek, Geografski inštitut ZRC SAZU, - Gregor Bahun, Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica - Klemen Volontar, gorski reševalec, vodnik reševalnega psa, inštruktor, miner snežnih plazov, - dr. Iztok Tomazin, gorski reševalec in zdravnik.
Z nedeljskimi regionalnimi volitvami v Kataloniji so stranke, ki zagovarjajo katalonsko neodvisnost, še nekoliko okrepile svoj položaj. To kaže, da katalonsko osamosvojitveno gibanje kljub španski represiji ostaja močno. Tokratne volitve so bile namreč zopet predčasne, kot posledica obsodbe nekdanjega katalonskega predsednika Quima Torre, ki mu je sodišče septembra za leto in pol prepovedalo opravljanje javnih funkcij zaradi neposlušnosti. Prejšnje volitve leta 2017 so bile prav tako predčasne, ker je Madrid razpustil katalonsko vlado, ki je organizirala referendum o neodvisnosti. »Kar zahtevamo, je, da se usedemo za isto mizo in najdemo politično rešitev,« poudarja nekdanji katalonski zunanji minister Raul Romeva, ki tako kot še drugih osem voditeljev prestaja zaporno kazen. Upa tudi, da bo volilni uspeh katalonskih socialistov tudi spodbuda za socialistično vlado v Madridu, da začne vsebinska pogajanja z Barcelono. Katalonska stran zahteva dvoje: amnestijo za politične obsojence in pravico do samoodločbe, to je do izvedbe zakonitega referenduma, na katerem bi Katalonci glasovali o svoji prihodnosti. O vsem tem voditeljica Špela Novak in gostje: - Veronika Rot, prevajalka iz španščine in katalonščine, - dr. Jernej Letnar Černič, profesor prava na Fakulteti za državne in evropske študije, - Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, politični analitik in urednik, - Simona Škrabec, prevajalka in publicistka.
Neuspešno spopadanje z epidemijo covid-19, rušenje ustavne ureditve in krnitev ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti. To so trije ključni očitki iz predloga o nezaupnici vladi Janeza Janše, ki jo je vložila opozicijska koalicija ustavnega loka in za novega mandatarja predlagala prvaka Desusa Karla Erjavca. Kolikšne so možnosti, da ji uspe zbrati potrebnih 46 glasov? Kakšni so možni scenariji za naprej? Kakšno sporočilo daje tik pred odločilnim glasovanjem posredovan predlog za imenovanje Janeza Poklukarja na vrh zdravstvenega ministrstva? Kakšne poteze vlečejo v ozadju, tudi v povezavi z ustanavljanjem demografskega sklada? To je le nekaj vprašanj za razpravo voditeljice Jolande Lebar z analitiki in komentatorji. Sodelujejo: v živo iz državnega zbora naša notranjepolitična komentatorja Tomaž Celestina in Nataša Mulec, v studiu politični analitik Marko Balažic in Goran Novković iz Kluba slovenskih podjetnikov (SBC).
Stanje na področju visokega šolstva se spreminja praktično iz dneva v dan. Vlada je včeraj odločila, da bodo na višjih in visokih šolah ter na fakultetah s ponedeljkom znova dovoljeni izpiti in seminarji do 10 udeležencev, kar Univerze pozdravljajo, hkrati pa poudarjajo, da se s tem sprošča le majhen del študijskih aktivnosti. Tudi študentje na vlado že dlje časa naslavljajo pozive k čimprejšnji normalizaciji študijskega življenja, vključno z bivanjem v študentskih domovih. Dodatno nezadovoljstvo je v preteklih tednih povzročil zamik vladnega soglasja k razpisu za prihodnje študijsko leto in načrt prilagajanja vpisnih mest potrebam na trgu dela. O vsem tem v Studiu ob 17-ih z rektorjem Univerze v Mariboru Zdravkom Kačičem, profesorjem Damijanom Štefancem z ljubljanske Filozofske fakultete in predstavnikom Študentske organizacije Slovenije Andrejem Pirjevcem. Novi državni sekretar Mitja Slavinec je bil na voljo pred dodajo za kratek pogovor.
Kljub povečanju števila poslov konec lanskega leta bo pogled nazaj verjetno pokazal močan vpliv epidemije in ukrepov na število prodaj in nakupov nepremičnin in na njihove cene. Te vztrajno rastejo, med drugim tudi zato, ker se je ponudba novih stanovanj lani še bolj skrčila. O trendih na nepremičninskem trgu, o gradnji luksuznih stanovanj, omejitvah nepremičninskega posredovanja, dejavnosti javnih stanovanjskih skladov in o najemnih razmerjih na poslovnem segmentu voditeljica Maja Derčar in gostje: - Zoran Madon, direktor nepremičninske družbe METROPOLA IN, - Sašo Rink, direktor javnega stanovanjskega sklada mestne občine Ljubljana, - Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami.
Odvzem prostosti kritiku Vladimirja Putina Alekseju Navalnemu je v Rusiji sprožil množične proteste, ki so jih oblasti v kali zatrle. Večina zahodnih držav je zahtevala njegovo izpustitev, kar je Moskva označila za nezakonito vmešavanje v njene notranje zadeve. Zaradi zaostrenih odnosov po neuspešnem obisku zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije Josepa Borrella v Moskvi in po vzajemnem izgonu diplomatov se je tudi diplomacija znašla na razpotju. Hladna vojna ni več ideološka kot včasih, pač pa je geopolitična, pravi voditelj oddaje, dolgoletni dopisnik iz Moskve Miha Lampreht. O Putinovi Rusiji, spopadu za oblast in odnosih s svetom skupaj z njim razmišljajo zdajšnja dopisnica iz Rusije Vlasta Jeseničnik, dr. Denis Mancevič in komentator Branko Soban.
Internet je postal osnovna življenjska potreba. 90 odstotkov slovenskih gospodinjstev ima dostop do interneta, vsak dan ali skoraj vsak dan pa ga uporablja 76 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let. Tehnologija marsikaj olajša, a koristi lahko vodijo tudi v zasvojenost. Obeležujemo dan varne uporabe interneta in se sprašujemo, kako definirati varno rabo v času epidemije koronavirusa, zaradi katerega je internet še toliko bolj postal način življenja. O tem voditeljica Darja Groznik z gosti. Gostje: - Ajda Petek, raziskovalka, Točka osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI, - Peter Topić, terapevt, predavatelj, direktor Inštituta za zasvojenosti in travme, - dr. Sonja Merljak Zdovc, ustanoviteljica in urednica spletnega časopisa za otroke Časoris.
Kdo so ustvarjalci, ki so ali z življenjskim delom – kot pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič – ali pa z izjemnimi stvaritvami zadnjih let - kot dobitniki šestih nagrad Prešernovega sklada – trajno zaznamovali slovensko kulturo? Kaj jih žene in vznemirja, kako razmišljajo o ustvarjanju in svetu? Njihova razmišljanja in pogovore s kolegi je v praznično oddajo povezala Staša Grahek.
Potem ko so v javnost prišle informacije o spolnem nadlegovanju profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je v zadnjih dneh razburila izpoved igralke Mie Skrbinac o spolnem nadlegovanju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Pričevanje je sprožilo plaz novih izpovedi in burno javno razpravo o problematiki, ki je sicer prisotna v vseh sferah naše družbe. Kakšne so razmere in rešitve voditeljica Martina Tita Mayer z gosti. Gostje: - prof. Tomaž Gubenšek, dekan AGRFT, - prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete v Ljubljani, - Nika Kovač iz Inštituta 8. marec, - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - poslanka Iva Dimic, predsednica parlamentarnega Odbora za znanost, šport in izobraževanje.
Težave z oskrbo z vodo slovenske Istre in Obale so že dolgo znane. Predlagana rešitev – zajezitev potoka Suhorica v Brkinih – pa znova razdvaja strokovno javnost, razburja naravovarstvenike in vzbuja strah pri domačinih. Na okoljskem ministrstvu vztrajajo, da gre za najustreznejšo rešitev, s predlogom so zadovoljni v Rižanskem vodovodu in župani štirih obalnih občin, neprimerno manj pa ugaja njihovim brkinskim kolegom. 100 milijonov evrov vreden projekt predvideva potopitev skoraj 4,5 kilometra dolge doline in zgraditev 57 metrov visokega nasipa. S tem bi nastalo jezero s povprečno globino 18 metrov in široko do 260 metrov. Argumente za in proti oziroma zagovornike in nasprotnike v oddaji sooča voditeljica Sabrina Mulec. Gostje: – dr. Metka Gorišek, državna sekretarka z Ministrstva za okolje in prostor, – dr. Mihael Jožef Toman s katedre za ekologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, – Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda Koper, – Mario Benkoč, predstavnik Civilne iniciative Ohranimo Brkine.
Delo od doma je eden od najučinkovitejših ukrepov omejevanja širjenja koronavirusa. Skoraj leto po začetku epidemije in množičnega napotovanja delavcev k delu na domu je minilo navdušenje nad neodvisnostjo, oddaljenostjo od vodje in sodelavcev. Pokazale so se številne pomanjkljivosti dela na daljavo. Obremenjenost delavcev je večja, prepletenost zasebnega in poklicnega življenja se stopnjuje, pravica do odklopa pa postaja le mrtva črka na papirju. A ta oblika dela je v prihodnosti neizbežna. Katere so mogoče rešitve? Šli smo na teren in se pogovarjali z delodajalci in zaposlenimi ter z različnimi strokovnjaki. V studio pa smo povabili redno profesorico za management na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Nado Zupan in izredno profesorico Saro Tement s Filozofske fakultete v Mariboru.
Radio Študent je od svojega nastanka 9. maja 1969 sinonim za alternativno kulturo in medijsko ustvarjalnost. Kakšna je njegova sedanjost in kakšna bo lahko njegova prihodnost, je vprašanje, ki je nepričakovano stopilo v ospredje po objavi predloga študentke organizacije o ukinitvi njegovega financiranja. Kakšen je razplet in kaj pomeni za razvoj radia, v reprizi oddaje, ki jo je s predstavniki radia in študentske organizacije pripravil Marko Golja. Gostil je direktorico Radia Študent Ano Kandare, predsednika Predsedstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Klemena Petka in kriznega govorca Radia Študent Rasta Pahorja.
Razglasitve izključnih gospodarskih con v severnem Jadranu sprožajo vprašanja, kaj to pomeni za Slovenijo. Je njihov namen povezan z zaščito morja ali pa z njegovim gospodarskim izkoriščanjem in ali to prinaša dodatna tveganja v že tako ranljiv ekosistem? Kako kljub nerešenim vprašanjem med Slovenijo in Hrvaško sodelovati pri zaščiti skupnega dobrega? Več voditeljica Špela Novak z gosti. Gostje: - dopisnica iz Zagreba Tanja Borčič Bernard, - Aleksander Geržina z Ministrstva za zunanje zadeve, - nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, - raziskovalec Faris Kočan s Fakultete za družbene vede, Predstavljamo tudi poglede Bojana Marčete z Zavoda za ribištvo Slovenije.
Že dobrih 10 mesecev je minilo, odkar je Slovenija v prvem valu razglasila epidemijo in ko je – z izjemo poletnih počitnic – turizem povsem obstal. Številni ponudniki kljub vladnim ukrepom tekoče stroške pokrivajo iz prihrankov, nekateri so se zaradi preživetja preusmerili v druge dejavnosti. Kdaj bo prihodnost za naš turizem vsaj za odtenek svetlejša? Bodo res v prednosti butične destinacije? In seveda - kakšno pomoč vlada načrtuje za to panogo? O tem voditeljica Tina Lamovšek in gostje: - državni sekretar Simon Zajc z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, - direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo, - izredni profesor Janez Mekinc s Fakultete za turistične študije Turistica univerze na Primorskem.
Vlada s predlaganimi spremembami zakonodaje vnovič močno zmanjšuje možnost sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih - tudi takih, ki imajo lahko škodljive posledice za okolje. Poglaviten argument je skrajšanje pogosto nerazumno dolgih postopkov in s tem hitrejši zagon gospodarskih aktivnosti. A kako bo po drugi strani zagotovljeno vključevanje javnosti, denimo ob postavljanju novega industrijskega obrata ali ob podaljšanju dovoljenja za napravo s škodljivimi izpusti? Kakšne so sploh pravice civilne družbe in nevladnikov v postopkih, ki lahko škodljivo vplivajo na okolje? O tem voditeljica Erna Strniša in gostje: - Georgi Bangiev, direktor direktorata za prostor, ministrstvo za okolje in prostor - Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije - dr. Maša Kovič Dine, docentka mednarodnega prava s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
Polovica slovenskega prebivalstva pije kraško vodo. Vsako onesnaženje se s kraškega površja pretaka v vodonosnik in konča v našem kozarcu. Kako dobro poznamo Kras, ki pokriva skoraj polovico Slovenije, in velike podzemne prostore? Doslej je raziskanih približno 14 tisoč jam, speleologi pa trdijo, da je to le delček. Kakšen arhiv so sedimenti v jamah? Koliko obiskovalcev in onesnaženja prenesejo turistične jame, na primer Škocjanske, kjer izvajajo natančen monitoring? V odkrivanje jamskih skrivnosti se bomo ob začetku mednarodnega leta jam in Krasa podali z voditeljico Alenko Terlep in krasoslovci. Gostje: - dr. Nadja Zupan Hajna, geologinja, raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU-v Postojni, - dr. Franci Gabrovšek fizik, hidrolog, raziskovalec na Inštitut za raziskovanje krasa, - Borut Peric, geograf, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.
V zadnjem obdobju se vrstijo pozivi, podpisovanje peticij ter odprta pisma staršev, šolnikov, zdravnikov, psihiatrov in mladih, ki kličejo k vnovičnemu pouku v šolah in na fakultetah tudi za preostale šolajoče se mlade. V tokratni oddaji se posvečamo srednješolskemu izobraževanju. Dijaki so namreč, razen nekaj tednov septembra in v začetku oktobra, doma od marca lani. Vprašanj, ki se nanašajo na to populacijo, je zato veliko: Kaj bo s praktičnim poukom v šoli in praktičnim usposabljanjem z delom pri delodajalcih? Kakšna je kakovost usvojenega znanja pri izobraževanju na daljavo? Kako bo s poklicno in splošno maturo? Kako preprečiti osip dijakov? In kaj bi morali narediti, da bi se v šole vrnili vsaj dijaki zadnjih letnikov? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - dr. Slavica Černoša, vodja Sektorja za srednje šole na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Fani AL-Mansour, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije, ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad, - Tina Lušina Basaj, profesorica slovenščine na Gimnaziji Kranj, - dr. Darko Zupanc, direktor Republiškega izpitnega centra.
24. oktobra je vlada ugasnila večino storitvenih dejavnosti, med njimi gostinstvo, turizem in večino trgovin. Nekatere storitve je medtem že oživila, postavlja pa se vprašanje, zakaj nekatere da, drugih pa ne. Gospodarske interesne organizacije pozivajo k odprtju vseh ali vsaj večine dejavnosti. Ali cveti delo na črno? Kako se v tem času znajdejo podjetniki, katere državne pomoči koristijo? Jih bodo primorani vračati? Kako dolgo bodo posamezne storitvene dejavnosti še zaprte? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti. Gostje: - Simon Zajc, državni sekretar na MGRT, - Martin Jezeršek, gostinec, član upravnega odbora SBC, - Branko Meh, predsednik OZS, - Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS.
Negativne obrestne mere, s katerimi skušajo centralne banke, tudi Evropska centralna banka, spodbuditi gospodarsko rast, so poslovanje poslovnih bank postavile praktično na glavo. V slovenskih bankah, kjer je nakopičenih prek 24 milijard evrov prihrankov se ta hip ubadajo z dvema težavama: na eni strani s podjetji, ki ne želijo poceni posojil, na drugi strani pa s prekomernimi depoziti, za katere bodo v kratkem začeli zaračunavati obresti. Je to le zatišje pred skorajšnjo gospodarsko evforijo, ki nas čaka po koncu epidemije? O vsem tem Urška Jereb z bankirji in finančniki. Gostje: - predsednica uprave SKB Anita Stojčevska, - predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, - član uprave NKBM Matej Falatov, - član uprave Triglav skladi Andrej Petek, - član uprave Pokojninska družba A Blaž Hribar.
Neveljaven email naslov