Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Čalušić, kmetijska ministrica;
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice;
dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
4611 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Čalušić, kmetijska ministrica;
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice;
dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
8. aprila 1990 je Slovenija na prvih večstrankarskih volitvah odločno zakoličila pot v novo prihodnost, ob tem pa sta celotna družba in politika pokazali enotnost, kakršno smo pozneje videli le malokrat. In zdaj, trideset let pozneje, smo pred novimi izzivi. Epidemija koronavirusa je praktično zaustavila svet. Slovenija bo morala - tako kot vse druge države - marsikaj zagnati skoraj na novo. Je to priložnost za premislek o drugačni poti, prijaznejši do ljudi in okolja? Lahko drugačne odnose vzpostavi tudi politika? Bo to morala storiti? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina in gosti: - profesor Dušan Plut, geograf in ekolog, član predsedstva RS 1990 -1992, - Andraž Zorko, raziskovalec medijev, - profesor Miha Kovač s Filozofske fakultete.
V dneh epidemije se spreminjajo tudi nakupovalne navade, saj kupci zaradi omejitev gibanja iščejo zdravo hrano, pridelano v svoji neposredni okolici. Kmetje imajo zaradi nekaterih zaprtih tržnic omejen dostop do kupcev. Občine spodbujajo lokalne pridelovalce, nastajajo nove spletne platforme, na medmrežju se povezujejo pridelovalci in kupci. S težavami se srečujejo tudi zadruge in kmetje. Poznavalci razmer menijo, da so ti učinki kratkoročni, a že zdaj zahtevajo premislek države, kako naprej. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih z Aljano Jocif.
Pandemija novega koronavirusa terja učinkovite zaščitne in sistemske ukrepe. Različne države in njihova vodstva se jih lotevajo na različne načine, nekatera prej, nekatera kasneje, nekatera bolj, nekatera manj uspešno. Tudi odvisno od demokratične tradicije. Doslej se je pokazalo, da je hitrost ukrepov lahko učinkovita, vendar po drugi strani sproža številne upravičene pomisleke, da paket ukrepov lahko načne tudi doslej samoumevne ustavne garancije pridobljenih svoboščin in pravic, kot na primer svobodo gibanja in osebne nedotakljivosti. Potencialno so lahko občutljivi zasebni podatki zlasti pa grožnje za njihovo zlorabo. Tudi o tem voditelj Miha Lampreht in profesorji Igor Pribac, Marko Lovec ter Primož Šterbenc.
Zaposleni, stroka in politika skušajo širjenje okužb v trenutno največjih žariščih - domovih za starejše - zajeziti z najrazličnejšimi ukrepi. Eden od njih je poziv svojcem, naj oskrbovance, če je le mogoče, za čas epidemije vzamejo v domačo oskrbo. Odzivi so mešani, odločitev nikakor ni lahka. Kako preprečiti širjenje okužb, kako zaščititi oskrbovance, kaj so prednosti in kaj zadržki glede selitev oskrbovancev in nenazadnje kako jim kljub kriznim razmeram omogočiti stike s svojci. O tem voditeljica Snežana Ilijaš z dopisniki in gosti tokratnega Studia ob 17h. Gostje: - Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Biserka Levačič Nelec, direktorica Centra starejših Cerknica, iz skupine DEOS, - Franc Vindišar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje, - Tomaž Teran, vodja zdravstvene nege in oskrbe, Dom Danice Vogrinec Maribor, - Tomislav Nemec, direktor Doma starejših občanov Ljutomer.
Napoved: Korona virus gospodarstvu izstavlja gromozanski davek. Da bi ga vsaj nekoliko ublažili je država zamrznila odplačevanja posojil. Ali ta ukrep že deluje v praksi, kako so nanj pripravljeni v bankah, kakšne posledice utegne prinesti tako za posojilojemalce kot tudi same banke, se nam v kratkem obeta posledično zakonski odkup terjatev? In kako bo vse te nove, do skrajnosti zaostrene razmere, preživel evro? O tem Urška Jereb in gosti: - profesor Mojmir Mrak z Ekonomske fakulete v Ljubljani, - predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, - direktor Hidrie Iztok Seljak.
Izbruh epidemije nam je življenje postavil na glavo. Mnogi so čez noč ostali doma, tako rekoč na prisilnem dopustu, brez dela in z veliko prostega časa. V tokratnem Studiu ob 17ih se je Simeona Rogelj z gosti pogovarjala o tem, katere skupine ljudi so v tem času se posebej ogrožene, kako izredne razmere vplivajo na nasilje v družini in kako na splošno kakovostno preživeti ta čas. Gostje: - doktor Andrej Perko iz zavoda Mitigas, - klinična psihologinja Majda Mramor iz Instituta za družinsko terapijo in - Vinko Stojnšek, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Uprave kriminalistične policije GPU.
Kriza, ki jo je povzročilo širjenje novega koronavirusa, je naš svet spremenila, zaustavila, postavila na glavo. Medijske ekipe pa delajo s polno paro. Ljudje spremljajo medije veliko bolj kot običajno, saj so za marsikoga postali edino okno v svet. Zato je tako pomembno, da profesionalno opravljajo svoje delo, da so viri, iz katerih črpajo novice, zanesljivi, da so informacije, ki jih posredujejo zaskrbljeni javnosti, dostopne in verodostojne. O medijih in novinarjih v obdobju koronavirusa, o ukrepih za njihovo preživetje, pa tudi o pritiskih, ki jih doživljajo, v ponedeljkovem Studiu ob sedemnajstih s Tatjano Pirc.
Konec tedna je vlada pripravila najobsežnejši protikrizni sveženj ukrepov za prebivalstvo in gospodarstvo. Veljali naj bi vsaj do konca maja, tehtali okrog 3 milijarde evrov in zajemali različne oblike – od temeljnega dohodka, do dodatkov ranljivim, od nadomestil do odpisov in odlogov obveznosti. Kašne so poglavitne rešitve, koga zajemajo in kako bo teklo uveljavljanje, o tem voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Ivan Simič, član svetovalne skupine vlade - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije - Branko Meh, predsednik Obrtne zbornice Slovenije
Po sinočnjem video-zasedanju evropskega sveta bomo analizirali usklajevanje boja proti koronavirusu na ravni Evropske unije. Kako so države pripravljene na skupen boj, če morajo krepiti nadzor na medsebojnih mejah? Kaj ustavitev javnega življenja in napoved globoke recesije pomenita za ključne evropske projekte kot so pogajanja o večletnem evropskem proračunu? O tem in drugih odločitvah evropskih voditeljev Sandra Krišelj s sogovorniki. Začetek in trajanje oddaje smo prilagodili skupnemu glasbenemu projektu vseh programov nacionalnega radia »Koncert doma Radia Slovenija«.
Državljani so lahko vključeni v strukture za zaščito, reševanje in pomoč ne le v obliki poklicnih in dolžnostnih sil, ampak tudi kot prostovoljci. Prostovoljne enote so organizirane pri nevladnih, predvsem humanitarnih organizacijah. V pogovoru z gosti bomo predstavili, kako prostovoljci na terenu delujejo v obdobju boja z epidemijo koronavirusa in kako njihovo delovanje koordinirajo v občinskih štabih civilne zaščite. Voditelj bo Aleš Ogrin. Gostje bodo: - Robert Kus, vodja oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo na MOL, - Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, - Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, - in Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas.
V odgovor na zaustavitev gospodarstva in javnega življenja zaradi epidemije koronavirusa je vlada zasnovala 2 milijardi evrov vreden sveženj ukrepov za podjetja in prebivalstvo. Odpis dajatev, nadomestila plač in bolniških, dodatki, odlogi davkov in drugo naj bi pomagali ohraniti podjetja, delovna mesta, socialno stabilnost ter potenciale v znanosti, kulturi in družbi v splošnem. Bodo ukrepi izvedljivi in učinkoviti, kaj še manjka in kako jih bomo plačali? O tem voditeljica Maja Derčar s predstavniki vlade, gospodarstva, sindikatov in drugih. Gostje: – Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup – Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič – Član vladne svetovalne skupine, ekonomist Marko Jaklič
Učenci in dijaki se drugi teden šolajo na daljavo prek spletnih platform. Z novim izzivom so se šolarji in njihovi starši ter učitelji spopadli čez noč. Ob tem je treba vedeti, da so v državi območja, kjer imajo težave z dostopom do interneta, ponekod vse družine nimajo računalnika, kaj šele več teh v gospodinjstvu. Kako se izobražujejo na daljavo otroci priseljenci in kako tisti s posebnimi potrebami? Kako uspešni so vsi, v tokratni oddaji Nataša Lang z dopisniki in gosti. Gosta: – dr. Eva Klemenčič, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu – dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo
Evropsko gospodarstvo se je zaradi koronavirusa tako rekoč ustavilo. Evropska centralna banka in Evropska unija skušata omiliti največjo gospodarsko tragedijo po 2. svetovni vojni z roko v roki med monetarno in fiskalno politiko. O razmerah v gospodarstvu in ukrepih, tudi v finančnem sektorju – bankah, zavarovalnicah, borzi – v Studiu ob 17ih Urška Jereb in sogovorniki. V etru, na spletu in v podkastu! Predvideni gostje: – Marko Pahor, profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani - Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi – Uroš Čufer, nekdanji finančni minister – Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije (posnet pogovor) – Peter Ješovnik, državni sekretar na Ministrstvu za finance (posnet pogovor).
Športni svet se je tako kot javno življenje zaustavil. V domačih foteljih lahko tako spremljamo le kakšne posnetke starih prenosov in športnih vrhuncev. Kakšna pa je športna sedanjost? Kako športni svet rešuje nastale razmere zaradi koronavirusa? Kako se znajdejo športniki, ki so v strogi karanteni in kako svoje olimpijske nastope načrtujejo slovenski olimpijci? Kakšne posledice bo to prineslo in kako bomo na šport gledali v prihodnosti? Odgovore s športniki, funkcionarji in sodelavci išče Boštjan Reberšak.
Razsežnost širitve novega koronavirusa v Evropi še ni dosegla vrhunca. Ne v Italiji, po kateri je pandemija udarila najmočneje, kaj šele v drugih evropskih državah, kamor se kriza seli s tednom ali dvema zamika. A medtem ko se svet šele pripravlja na najhujše, se na Kitajskem, od koder je virus začel svojo globalno pot, življenje počasi vrača v stare tirnice. Kaj se lahko naučimo iz kitajskega primera, se ob izbruhih na različnih koncih sveta pojavljajo enaki vzorci? Kako so ukrepali na posameznih koncih in kakšni so učinki ukrepov? V Studiu ob 17-ih o tem z informacijami iz prve roke, avtor Luka Robida, naši dopisniki in drugi izbrani gostje.
Korona virus je spremenil naša življenja tudi na področju kulture. O tej spremembi, težavah, izzivih in možnih odgovorih na vprašanje 'kako naprej', smo govorili v tokratnem Studiu ob 17-ih. Kaj čaka velike kulturne ustanove in kako brezupen je položaj samozaposlenih v kulturi? Voditelj Marko Golja se je o tem pogovarjal z direktorjem Slovenskega narodnega gledališča Maribor Danilom Roškerjem, pobudnico Apela Vladi Republike Slovenije za pomoč samozaposlenim zaradi posledic epidemije koronavirusa Majo Megla in podpredsednikom Asociacije Urošem Vebrom.
Širjenje koronavirusa je močno prizadelo zdravstvo. Delo je zelo spremenjeno, odpovedani so vsi nenujni pregledi in posegi, mrzlično se zbira zaščitna oprema in respiratorji, pripravljajo dodatne kapacitete za okužene s težkim potekom bolezni, aktivirani so vsi zaposleni in marsikje je že čutiti preobremenjenost. Kakšna je organizacija dela v vašem kraju, kakšna so navodila bolnikom, kaj se odpoveduje in kaj ne, kako so bolnišnice in zdravstveni domovi pripravljeni … Vse lokalne informacije na enem mestu s Snežano Ilijaš in našimi dopisniki.
Dobavne verige so motene, evropske države zapirajo meje, negativni vplivi na gospodarstvo se kopičijo. Država hiti z napovedjo spodbud za podjetja in posameznike. Bodo te zadostne, pravočasne, ustrezne? Ali drsimo v recesijo, se nam obeta globalni krč, lahko spodbude zaustavijo takšen razvoj dogodkov in bo sledilo okrevanje v drugi polovici leta? O ukrepih vlade za blažitev posledic krize Zdenka Bakalar s strokovnjaki v Studiu ob 17-ih.
Po prvih zavrnitvah izvoza mleka v Italijo, ki je v karanteni, je jasno, da posledice korona virusa lahko prizadenejo tudi agroživilske verige. Trenutno preskrba s hrano ni motena in kmetijsko ministrstvo skupaj s členi verige pripravlja ukrepe, da bi tako ostalo tudi v primeru dalj časa trajajočih izrednih razmer. Kakšne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa so uvedli agroživilskih podjetjih? Bo to vodilo v večjo samooskrbo? O tem Jernejka Drolec in gosti: - Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; - Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije; - Mariča Lah, Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije; - Aleš Kuhar, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete.
Tudi Slovenija se pridružuje več kot 20-im državam, v katerih so zaradi koronavirusa zaprte vzgojno-izobraževalne ustanove. V zvezi s tem se odpirajo številna vprašanja. Starše, učitelje, ravnatelje zanima, kako naj ukrepajo in kakšne bodo posledice. Kako bo na primer z maturo oziroma pripravami nanjo? O sprejetih odločitvah, navodilih in priporočilih bomo govorili v tokratni oddaji. Špela Šebenik bo gostila ministra za šolstvo ter predstavnike staršev, učiteljev in šol. Gostje: - minister za šolstvo in šport Jernej Pikalo, - direktor Zavoda RS za šolstvo, Vinko Logaj, - predsednik Zveza aktivov svetov staršev Anton Meden - predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan.
Neveljaven email naslov