Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ameriški volivci so se včeraj po štirih letih odpravili na volišča predsedniških volitev. Čeprav so predvolilne ankete kazale na izjemno izenačenost obeh kandidatov, republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris, je izid jasen: v Belo hišo se skozi velika vrata vrača nekdanji predsednik Donald Trump. Republikancem je uspelo osvojiti večino tudi v senatu, dobro jim kaže tudi v predstavniškem domu. Kaj izid ameriških volitev pomeni za Združene države Amerike, pa tudi za Evropsko unijo in ves svet? Več v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Gostje:
dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Edvard Žitnik, novinar, nekdanji ameriški dopisnik RTV Slovenija;
Andrej Brstovšek, zunanjepolitični novinar in komentator časopisa Dnevnik;
Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA.
4605 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ameriški volivci so se včeraj po štirih letih odpravili na volišča predsedniških volitev. Čeprav so predvolilne ankete kazale na izjemno izenačenost obeh kandidatov, republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris, je izid jasen: v Belo hišo se skozi velika vrata vrača nekdanji predsednik Donald Trump. Republikancem je uspelo osvojiti večino tudi v senatu, dobro jim kaže tudi v predstavniškem domu. Kaj izid ameriških volitev pomeni za Združene države Amerike, pa tudi za Evropsko unijo in ves svet? Več v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Gostje:
dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Edvard Žitnik, novinar, nekdanji ameriški dopisnik RTV Slovenija;
Andrej Brstovšek, zunanjepolitični novinar in komentator časopisa Dnevnik;
Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA.
Mineva 25 let od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma v Parizu. Ta je prispeval k miru v Bosni in Hercegovini, ni pa omogočil normalnega demokratičnega razvoja te države. Mednarodna skupnost vlaga veliko denarja, da bi sistem začel delovati, vendar brez odločnih reform to ne bo mogoče. V oddaji o tem, kaj je privedlo do vojne v tej državi, katere so njene možnosti in kakšne so njene povezave s Slovenijo. Gostimo zgodovinarja Boža Repeta, analitika Farisa Kočana ter objavljamo pogovor s profesorjem Mitjo Žagarjem. Avtor in voditelj oddaje je Marjan Vešligaj.
S približevanjem konca leta je poraslo zanimanje za napredek pri dveh ključnih projektih Evropske unije. Pozornost je pritegnila blokada, ki se je zaradi nasprotovanja dveh članic postavila na pot vstopanja sedemindvajseterice v nov sedemletni finančni okvir Unije in na pot sproščanja sklada za okrevanje po pandemiji. Spremljamo pa tudi mučna pogajanja med Unijo in Združenim kraljestvom o njunih prihodnjih odnosih, ki nastopijo z začetkom januarja, še zdaj pa ni sporazuma, ki naj bi te odnose opredeljeval. O vsem tem glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc, ekonomist dr. Jan Grobovšek z Univerze v Edinburghu, predavatelj na oddelku za mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu dr. Peter Verovšek in državni sekretar z zunanjega ministrstva Gašper Dovžan. Voditelj oddaje je Luka Robida.
Pariški podnebni sporazum, od podpisa katerega bo v soboto minilo pet let, med drugim jasno izpostavlja človekove pravice kot ključne pri naslavljanju podnebne krize. Podnebne spremembe pomenijo grožnjo človekovemu življenju, zdravju, povečevanje lakote, konfliktov in izgubo številnih domov. Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb pa ne bi smeli pomeniti novega kršenja pravic. Nekatera sodišča že priznavajo, da neizpolnjevanje zavez glede zmanjševanja izpustov pomenijo kršitev osnovnih človekovih pravic. O vsem tem voditeljica Špela Novak z gosti. Gostje: - Živa Kavka Gobbo, predsednica Fokusa, društva za sonaraven razvoj, - dr. Luka Omladič, filozof in okoljski analitik, Inštitut za aplikativno etiko, - dr. Maja Bučar, ekonomistka, Fakulteta za družbene vede.
Drugi val epidemije covida-19 je brutalnejši in trdovratnejši, kot je kdor koli pričakoval. S predsednikom Borutom Pahorjem smo se pogovarjali o tem, zakaj v tujini uspešni ukrepi pri nas ne delujejo? Kako gleda na poteze vlade na področju kulture, medijev, pravosodja in kje vidi razloge za ostro polarizacijo političnega prostora. Je kot eden ključnih akterjev slovenske zunanje politike vpet v razmisleke o odnosih z ZDA in novo pozicioniranje države znotraj Evropske unije? Kam se kot vrhovni poveljnik obrambnih sil uvršča v najnovejši razpravi o naložbah v Slovensko vojsko? O teh in drugih izzivih doma, v Evropi in svetu sta se s predsednikom republike pogovarjala Jolanda Lebar in Aleš Kocjan.
Kolikšna bo po novem minimalna plača? Na to vprašanje manj kot mesec pred uveljavitvijo zadnjega dela zakona o minimalni plači še vedno ni odgovora. Po zdaj veljavnem zakonu bi začela veljati nova formula za izračun in minimalna plača bi se zvišala. A v sedmem protikoronskem zakonskem svežnju vlada predlaga zamrznitev. Delodajalci pravijo, da kaj drugega sploh ne pride v poštev, zagovorniki delavcev so na nogah. Iz vrst sindikatov že prihajajo napovedi stavke. Prisluhnite soočenju vseh treh socialnih partnerjev z voditeljico Urško Valjavec. Gostje: - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, - predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš in - državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mateja Ribič.
Slovenija je sredi zelo burnega obdobja. Izvijanje iz primežev drugega vala epidemije nam glede na številke ne gre ravno od rok, zelo viharno je tudi politično dogajanje. Tako koalicija kot opozicija sta v boju za oblast sneli rokavice in še nekoliko spustili že tako nizko raven slovenske politične kulture. Se lahko vladna koalicija obdrži in ali je koalicija KUL kaj bistveno več od politično-medijskega zbujanja pozornosti? Okrog teh vprašanj se bo vrtel pogovor voditelja Tomaža Celestine s poznavalci slovenske politike v Studiu ob sedemnajstih na Prvem.
Se bodo oskrbovanci domov za starejše vsaj med božičnimi in novoletnimi prazniki lahko srečali s svojci in prijatelji? Neprijetna epidemiološka statistika ne zbuja veliko upanja. A strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da tudi dolgotrajna osamljenost škodi zdravju. Kako torej na varen način omogočiti obiske oskrbovancev? Bodo k temu prispevali hitri testi, ki se vse bolj množično uporabljajo? Kdo bo izvajal testiranje in kdo plačal, s čim še olajšati življenje oskrbovancev? O razmerah v domovih za starejše in nujnih ukrepih Alenka Terlep s predstavniki domov, oskrbovancev in pristojnih ministrstev. Gostje: - Jožica Šemnički, dozdajšnja direktorica Doma upokojencev Ptuj, - Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, - Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, - predstavnik Ministrstva za zdravje
Že dve desetletji je 3. december, dan Prešernovega rojstva, ta veseli dan kulture, skratka, priložnost, da se zavemo kulture, njenega bogastva in raznovrstnosti, njene lepote in izzivalnosti, hkrati pa kot praznik tudi priložnost za premislek o njenem položaju v sodobni slovenski družbi. Zato z dopisniki Radia Slovenija preverjamo kulturni utrip v nekaterih mestih: v Celju, Kranju, Slovenj Gradcu, Trbovljah in na Ptuju, in s sogovorniki v studiu iščemo ozadja in prave odgovore na izzive sodobne kulture. Gostitelj je Marko Golja, gostje pa: - filozofinja in sociologinja Renata Salecl, - predsednica Asociacije Inga Rémeta, - književnik Vinko Möderndorfer.
Potem ko je bila v preteklosti pogosto deležna bolj obrobne pozornosti, se je letos ob pandemiji pokazalo, kako izjemno pomembna je znanost. V zgolj letu dni smo prišli od ekspresnega dekodiranja celotnega genoma prej nepoznanega koronavirusa do več obetavnih cepiv. Gre za hitrost, ki je povsem neprimerljiva s čimerkoli iz zgodovine. Seveda pa so bili ključni predpogoji za ta podvig že zagotovljeni; številni vrhunski laboratoriji po svetu, vrhunska znanja in razvite tehnologije, ki so z izjemnim sodelovanjem znanstvenikov z vsega sveta in deljenjem raziskovalnih podatkov to sploh omogočili. Kajti znanost je po svoji naravi vendarle tek na dolge proge. Na to smo v Sloveniji v preteklosti prepogosto pozabljali in tako smo danes na prelomni točki. Ali bomo znanosti priznali njen pomen in ji omogočili pogoje za uspešno delovanje ali pa se bo drsenje Slovenije v razvoju in konkurenčnosti ter beg možganov v tujino zgolj pospešeno nadaljevalo. Kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem, je Nina Slaček preverila z nekaterimi letošnjimi prejemniki najvišjih državnih nagrad za znanost, Zoisovih nagrad. Gostje v studiu: - prof. dr. Stane Pejovnik, prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo, - prof. dr. Baraba Malič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke, - prof. dr. Gregor Anderluh, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke, - izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke.
Epidemija covida-19 kljub ukrepom države za pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom vse več ljudi potiska čez prag revščine. Centri za socialno delo in humanitarne organizacije ugotavljajo, da ponekod pomoč potrebuje za petino več ljudi. Med njimi je veliko takih, ki so doslej vedno znali sami poskrbeti zase, na primer kot samostojni podjetniki. S šolanjem na daljavo so še bolj vidne socialne razlike med otroki: računalnik in topli obrok za vsakogar nista samoumevna. Brezdomce v mestih preganjajo z javnih prostorov, zaradi ukrepov proti covidu-19 jim zapirajo dnevne centre, ljudje se jih v strahu pred okužbo na daleč izogibajo in jim tako odrekajo tudi kovance. V Studiu ob 17ih se z dopisniki in voditeljico Simeono Rogelj oziramo po Slovenij in skupaj s stroko, politiko in humanitarci iščemo rešitve. Gostje: - profesor Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo, - Valentina Vehovar, v. d. generalne direktorice Direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije.
Medtem ko evropske države zaradi epidemije sprejemajo različne odločitve o začetku smučarske sezone, so slovenska smučišča v negotovosti. Vlada zaradi slabe epidemiološke slike še ni sprejela odločitve. Smučišča, ki so pripravljena na obratovanje in izdelujejo umeten sneg, nimajo nadomestnega scenarija. Kakšna bo tokratna zimska sezona, kaj negotovost pomeni za zimske turistične centre, kakšne težave imajo ponudniki, pa tudi, kako je država že pomagala z ukrepi in kakšne so še možnosti. O vsem tem v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif. Gostje : - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Manuela Božič Badalič, predsednica Združenja slovenskih žičničarjev, - Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora.
V zadnjem obdobju smo priča več zamenjavam vodstev v naših osrednjih nacionalnih muzejih in galerijah. Imenovanja potekajo brez upoštevanja mnenj stroke in mimo priporočil strokovnih svetov zavodov, opozarjajo kritiki. To se je že zgodilo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter v Slovenskem etnografskem muzeju. Tam, kjer je ustanovni akt zavoda jasno zahteval, da ima direktor tudi izobrazbo iz primarne dejavnosti te ustanove, se zdaj člene na hitro spreminja, kot na primer pri Narodnem muzeju in Moderni galeriji. Kaj je v ozadju odstranjevanja strokovnjakov iz osrednjih nacionalnih muzejev? Gre tu za bitko za (nove) interpretacije ali zgolj za simptom dobe, ki je strokovnim argumentom vse manj naklonjena? Zakaj so muzeji za sodobnost sploh relevantni? O tem v reprizi pogovora Nine Slaček in strokovnjakov za Intelekto.
»Dvoma ni več, cepivo je učinkovito in deluje,« slišimo in beremo že skoraj vsak dan. Tekma za odstotke in učinkovitost cepiva proti covidu-19 se namreč stopnjuje. Farmacevti in raziskovalci poročajo o 90-odstotni, 92-odstotni, celo o 95-odstotni učinkovitosti novega cepiva. Spodbudno. Vendar pa podatki odpirajo vrsto vprašanj. Kako varno bo cepivo proti covidu? Kdaj bomo cepljenje začeli izvajati v Sloveniji? Kdo bo prvi na vrsti? Zakaj cepljenje ne bo obvezno? Čigavo cepivo bo sploh na voljo pri nas? Dr. Roman Jerala je jasen: »Odločiti se moramo za cepivo, ki bo prvo na voljo.« O vsem tem voditelj Iztok Konc z našimi dopisniki in gostje: - prof. dr. Roman Jerala, Kemijski inštitut, - prof. dr. Bojana Beović, Svetovalna skupina vlade za covid-19, - sekretarka Doroteja Novak Gosarič, Ministrstvo za zdravje, - prof. dr. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo.
Ob mednarodnem dnevu delovanja proti nasilju nad ženskami OZN in številne nevladne organizacije opozarjajo na povečanje nasilja v obdobju pandemije. Zaradi koronavirusa je več tisoč ljudi ujetih med štirimi stenami. Številni živijo v pomanjkanju, ekonomske in psihosocialne stiske se stopnjujejo, izčrpanost in stres pa povzročata napetosti in poglabljata konflikte. Ob pozivanju ljudi, naj ostanejo doma, ne smemo pozabiti, da dom ni varno zavetje za vse. Veliko žensk in otrok je trenutno prisiljenih v samoizolacijo z nasilnežem. Nimajo možnosti umika iz nasilnega okolja, stiki z bližnjimi so prepovedani, možnost pomoči okrnjena. O problematičnih razmerah, v kateri so se znašle žrtve nasilja v družini, in o možnih rešitvah voditeljica Martina Černe in gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič z Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - dr. Katja Filipčič s pravne fakultete v Ljubljani, - in Vinko Stojnšek, višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave.
Leta 1920 so nastale nekatere glavne slovenske športne organizacije, med njimi tudi predhodnica današnjega Olimpijskega komiteja Slovenije. V tem času je slovenski šport prehodil dolgo pot od amaterizma do vrhunskih mednarodnih dosežkov. Slovenija ima močno razpršeno športno ponudbo, na to kažejo tudi dosežki naših športnikov. Ti namreč posegajo po medaljah v številnih disciplinah od zimskih do poletnih, od ekipnih do posamičnih športov. Kaj nas uči preteklih 100 let organiziranega športa na Slovenskem in kakšni so nauki za prihodnost, ki je zaradi posledic pandemije še bolj negotova kot sicer? O vsem tem voditelj Matej Hrastar in gostje: - Miroslav Cerar, olimpijski in svetovni prvak v gimnastiki, - Raša Sraka Vukovič, evropska prvakinja v judu - Tomaž Pavlin, športni zgodovinar.
Po eni strani si želimo, da bi se vrnili v obdobje pred epidemijo, po drugi nas skrbi, ali bi to pomenilo vrnitev na boljše ali vrnitev v stanje, v katerem ni mogoče veliko spremeniti. Ali lahko epidemija slovensko knjižno področje spodbudi, da bo poiskalo in uresničilo nove priložnosti, ali pa bo potopila tisto, kar se je že tako s težavo držalo nad gladino – in koliko potopov bo prinesla? Kako naprej? V oddaji nas bo zanimalo tudi, ali je že znano novo ime vodstva Javne agencije za knjigo in kako naj slovenski knjižni sejem deluje v virtualnem okolju, ki ga določajo multinacionalke, kot je Google. O vsem tem voditelj Aleksander Čobec in gostje: - dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, - Ingrid Celestina, direktorica knjigarne Libris in predsednica društva slovenskih knjigotržcev, - Mitja Ličen, direktor založbe Goga, - dr. Miha Kovač, profesor bibliotekarstva.
Evropska unija je že globoko sredi drugega vala pandemije covida-19, ki bo še bolj prizadel evropsko gospodarstvo kot prvi, vendar se zatika pri potrjevanju zgodovinskega dogovora o tisoč 800 milijard evrov pomoči za obnovo. Krepijo se pritiski, naj Bruselj tako ali drugače uresniči načrt za okrevanje, saj zmanjkuje časa. Bo vladavina prava pogoj za evropske milijarde? Bodo članice, ki se bodo odmaknile od skupnih vrednot, ostale zunaj jedrne Unije? Kako globoka je evropska kriza? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj, naš dopisnik iz Bruslja Igor Jurič ter gostje: državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan ter profesorji Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete, Matjaž Nahtigal s Fakultete za družbene vede ter Matej Avbelj iz Fakultete za državne in evropske študije.
Le v peščici domov za starejše od okoli 100 tih - se okužba še ni razširila, saj so domovi stari, sobe običajno večposteljne in okužbo je težko zamejiti. Poleg zastarele prostorske zmogljivosti je premalo kadra, ki komaj uspejo poskrbeti za osnovno nego in oskrbo. V strahu pred širitvijo okužbe so v domovih zaprli vrata za obiskovalce. Kako pomankanje osebnih stikov vpliva na starejše, ki stežka razumejo zakaj jih bližnji ne obiščejo ve? Kako dolg je njihov dan v samoti in kako vpliva izolacija na njihovo psihično in fizično počutje? Je v tujini kaj drugače? O tem Alenka Terlep z našimi dopisniki iz Nemčije, Italije in Kitajske ter gostjama v studiu: - Silva Košnjek, direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, - doc. dr. Katarina Lia Kompan Erzar, profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in predavateljica na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Drugi val epidemije covida-19 je bil po vsej Evropi srditejši kot so pričakovali. Tudi za blažitev posledic v gospodarstvu so potrebni dodatni ukrepi in več denarja. Negotovosti glede gospodarskega okrevanja se je pridružila še negotovost glede pravočasnega dogovora članic Unije o evropskih sredstvih. Kaj bi pomenilo za Slovenijo, če se ne dogovorijo pravočasno, kako učinkoviti so bile dozdajšnje pomoči države in kaj manjka, nas čakajo novi davki, predvsem pa kako zagotoviti dolgoročne koristi teh sredstev? O tem Zdenka Bakalar in gostje: - Andrej Šircelj, minister za finance, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije, - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Kdaj se pitje alkohola sprevrže v alkoholizem? Ta odvisnost od legalne droge, kar lahko predstavlja alkohol, močno poseže v zdravje posameznika, velikokrat so posledice nepopravljive, pa tudi v življenje družine. V času koronavirusa smo ujeti med štiri stene naših domov. To povzroča dodatne stiske in tesnobna občutja. Ali epidemija vpliva na zasvojenost z alkoholom - jo manjša ali veča? O tem voditeljica Darja Groznik in gostje: - dr. Mirjana Radovanović, predstojnica Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola, Psihiatrična klinika Ljubljana, - dr. Anja Andrejč, psihologinja iz CSD Pomurje, enota Ljutomer, - Tadeja Hočevar, vodja projekta SOPA na NIJZ, - Alja iz Društva anonimni alkoholiki.
Neveljaven email naslov