Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ameriški volivci so se včeraj po štirih letih odpravili na volišča predsedniških volitev. Čeprav so predvolilne ankete kazale na izjemno izenačenost obeh kandidatov, republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris, je izid jasen: v Belo hišo se skozi velika vrata vrača nekdanji predsednik Donald Trump. Republikancem je uspelo osvojiti večino tudi v senatu, dobro jim kaže tudi v predstavniškem domu. Kaj izid ameriških volitev pomeni za Združene države Amerike, pa tudi za Evropsko unijo in ves svet? Več v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Gostje:
dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Edvard Žitnik, novinar, nekdanji ameriški dopisnik RTV Slovenija;
Andrej Brstovšek, zunanjepolitični novinar in komentator časopisa Dnevnik;
Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA.
4606 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ameriški volivci so se včeraj po štirih letih odpravili na volišča predsedniških volitev. Čeprav so predvolilne ankete kazale na izjemno izenačenost obeh kandidatov, republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris, je izid jasen: v Belo hišo se skozi velika vrata vrača nekdanji predsednik Donald Trump. Republikancem je uspelo osvojiti večino tudi v senatu, dobro jim kaže tudi v predstavniškem domu. Kaj izid ameriških volitev pomeni za Združene države Amerike, pa tudi za Evropsko unijo in ves svet? Več v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Gostje:
dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Edvard Žitnik, novinar, nekdanji ameriški dopisnik RTV Slovenija;
Andrej Brstovšek, zunanjepolitični novinar in komentator časopisa Dnevnik;
Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA.
Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po slabih dveh mesecih sestavila komisarsko ekipo. Kdo so kandidati za evropske komisarje, kdo bo vodil posamezni resor, kakšno delo predvidoma čaka komisarskega kandidata iz Slovenije, kako na dodeljeni mu resor gleda slovenska politika in kakšni izzivi stojijo pred prihodnjo Evropsko komisijo? To je nekaj tematskih izhodišč za tokratni Studiu ob 17.00.
Z novim šolskim letom je začel v osnovni šoli veljati posodobljen učni načrt za slovenščino. Spremembe so na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja velika. Ali se z novostmi lahko lotimo vseh sodobnih izzivov, od sporazumevanja, ki ga narekuje digitalna doba, do večje demokratičnosti naše družbe? Ali pri pouku slovenščine pripravljamo otroke na svet, ki zahteva prilagodljive veščine sporazumevanja? Gostje v oddaji: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Pred za nedeljo napovedano prvo stavko pilotov Adrie Airways v tem mesecu bomo v današnjem studiu ob 17-ih osvetlili probleme, s katerimi se srečujejo piloti letalskega prevoznika. Posredovali bomo tudi informacije za potnike, ki naj bi leteli z Adrio v prihodnjih dneh, ter opozorili na posledice, ki bi jih ob morebitnem propadu letalske družbe utrpelo slovensko gospodarstvo, še zlasti turizem.
Bolj ko se bliža predvideni datum izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, bolj se pregreva politično ozračje, povezano s tem. V vrtincu igre moči s parlamentom se je znašel britanski premier Boris Johnson, tako kot nedavno njegova predhodnica. Medtem ko se na Otoku pred izstopom iz Unije prebijajo skozi politični blodnjak, pa se na celinski strani vse bolj intenzivno pripravljajo na posledice, ki bi jih prineslo slovo od članice brez ločitvenega sporazuma. Razpravi o brexitu namenjamo tokratni Studio ob 17-ih.
Letos se je znova poslabšala prometna varnost, predvsem zaradi opitih voznikov. Vožnje v nasprotno smer, verižna trčenja, nesreče zaradi prehitre vožnje vsak dan polnijo medije. Ne le v prometu, alkohol prežema vse pore našega življenja. To ne preseneča, saj skoraj polovica Slovencev, starejših od 15 let, pije čezmerno in posledično ima država dvakrat več škode kot pa prihodka od trošarin. V Studiu ob 17 h s strokovnjaki o nujnih ukrepih, ki bi učinkovito spremenili to našo mokro kulturo.
Kako omogočiti okoljsko vzdržen in socialno pravičen gospodarski razvoj? To je eno izmed vprašanj letošnjega Blejskega strateškega foruma. Zakaj se požari v brazilskem pragozdu na dnevnem redu vrhunskih političnih zasedanj znajdejo šele, ko se dim vidi tako rekoč iz Biarritza? So naravne dobrine res last posameznih držav – ali vsega sveta? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.
Današnji rodovi otrok so drugačni, saj odraščajo ob napredku digitalizacije in se s tehnologijo seznanjajo že v zgodnjem otroštvu. Se zato spreminja tudi delo učiteljev? Kako za šolsko delo navdušiti učence in dijake, omrežene z digitalno tehnologijo? Koliko le-to uporabljati pri pouku? Kakšna je vloga šole v današnji družbi, na prvi šolski dan razmišljamo z učitelji in dijaki v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Katere rešitve prinaša novela medijskega zakona, med drugim o sovražnem govoru in kako ga zajeziti? So res rešitev visoke denarne kazni, ki bi jih izrekali inšpektorji? Minister za kulturo bo med drugim odgovoril na vprašanje, kdaj bomo dobili kulturni evro. O medijski zakonodaji z letošnjih Noči v stari Ljubljani; okroglo mizo bomo neposredno prenašali na prvem in tretjem programu v terminu Studia ob 17-ih in Arsovega foruma.
Premier Marjan Šarec javno podpira zgraditev drugega bloka jedrske elektrarne. Čim prej bo namreč treba odgovoriti na vprašanje, od kod bomo pridobivali elektriko, ko bomo ostali brez TEŠ-a in prvega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Poraba elektrike se povečuje. Zagovorniki jedrske možnosti menijo, da se bomo le tako rešili iz primeža fosilnih goriv, njeni nasprotniki pa s prstom kažejo na jedrske odpadke, nesreče in predvsem velike stroške. V oddaji tudi o tem, kako, kdaj in za kakšno ceno do nove nuklearke – pa tudi, ali jo res potrebujemo.
V Studiu ob 17-ih bomo gostili zunanjega ministra Mira Cerarja dan pred sestankom z njegovim novim hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom. Cerar bo konec tedna sodeloval na zasedanju vodij evropskih diplomacij na Finskem, prihodnji teden pa bo na Bledu gostil 14. strateški forum. Povprašali ga bomo o prednostnih nalogah po letu vlade Marjana Šarca, premikih slovenske diplomacije pri odnosih z Moskvo in Washingtonom ter o pričakovanjih, ki jih ima glede dela nove Evropske komisije, pa tudi o širitvi Unije na zahodni Balkan.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Dela v kmetijstvu prevzemajo roboti. Koliko pametnih rastlinjakov, digitalizacije in natančnega kmetijstva že imamo tudi pri nas in kako nadomestiti zaostanek za razvitimi državami? O tehnološko naprednih rešitvah v kmetijstvu živo s kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni.
Vodja italijanske stranke Liga, notranji minister Matteo Salvini, je z vložitvijo nezaupnice premierju Conteju poskrbel za padec še ene italijanske vlade. Populistični in priljubljeni Salvini računa na to, da bo v prihodnje sam zavladal Italiji. Se mu bodo načrti izšli? Kakšne so alternative? Kako se na aktualno dogajanje odziva italijansko gospodarstvo? V oddaji se bomo prepričali tudi o tem, v kakšnem stanju so italijansko-slovenski odnosi.
Pod zasavskimi kraji je več milijonov ton elektrofiltrskega pepela, s katerim so zasipavali podzemne rudniške objekte, pa tudi sanirali površine. Samo na območju deponije nekdanje TET ga je 9 milijonov ton. Toda ko so julija tja pripeljali prvi tak pepel iz ljubljanske toplarne, so se okoljevarstveniki odločili narediti konec temu. Gre tokrat res za predelavo v gradbeni material in za nenevarne odpadke?
Je Turčija zaželena gospodarska partnerica, je lahko zgled ali razlog za zaskrbljenost? Med vojno v Siriji, še bolj pa v obdobju migrantske krize, smo se v tem delu Evrope vnovič zavedli pomena Turčije v mednarodnem prostoru. To ni več država v čakalnici Evropske unije, ampak sila, ki postavlja na prvo mesto svoje interese in ne interesov zahodnega zavezništva. Kako v Turčiji vidijo našo državo in kakšna naj bo politika Slovenije do Turčije?
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Pridelovalci oljk, posebno v Goriških brdih, nimajo razloga za veselje. Letošnja letina bo veliko slabša od lanske, ki je bila sicer rekordna; pričakujejo lahko le petino običajne količine. Vzrok je izjemno neugodno vreme v času oplodnje. Plodovi se sušijo in odpadajo. Dobra letina pa se obeta vinogradnikom. Razmere na Primorskem, v deželi oljk in vinske trte, bo s sogovorniki pretresla Ingrid Kašca Bucik.
Letos praznujemo 100-to obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Čeprav je Prekmurje edino ozemlje, ki ga je Slovenija sploh dobila, je za večino Slovencev še vedno precej oddaljeno in neznano. A številni Prekmurci so znani in uspešni po vsem svetu. Kaj nosijo v sebi in kaj ponujajo drugim? Kako so se ohranili skozi zgodovino in kaj jih dela drugačne?
Turistična sezona je v polnem zamahu in letošnji podatki so še boljši od lanskih. Imamo še eno turistično sezono tudi v slovenski Istri. Poznavalci pozivajo k usklajenemu razvoju destinacije in svarijo pred spanjem na lovorikah. Kakšne so primerjalne prednosti in pomanjkljivosti obalnega turizma, so dobri rezultati sad prizadevanj ali splet okoliščin?
Po napovedi ameriškega predsednika Trumpa, da bodo Združene države septembra ocarinile dodatnih 300 milijard uvoženega kitajskega blaga, se negotovost na trgih nadaljuje. Evropska unija ne stopi v bran Kitajski, hkrati pa z bojaznijo pogleduje proti Združenim državam in njihovi muhasti administraciji. Trgovinske vojne so že pustile posledice v Nemčiji, ki bo verjetno imela tehnično recesijo. Kakšne pa bodo posledice za slovenska podjetja, ki ne bodo imuna za dogajanje v trgovinskih partnericah?
Neveljaven email naslov