Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata;
Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS;
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
4615 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata;
Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS;
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
Politične posledice prve svetovne vojne so bile za Slovence po večini katastrofalne – rapalska meja nam je vzela Primorsko, plebiscit pa Koroško. V teh okoliščinah je tako rekoč edino svetlo točko predstavljal 17. avgust 1919, ko so se prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom. A ta uspeh še zdaleč ni bil samoumeven, saj je bil pred letom 1914 od vseh naših pokrajin prav na levem bregu Mure slovenski narodni projekt institucionalno precej slabo razvit, slovenski ljudje pa, zahvaljujoč madžarskim agresivnim raznarodovalnim politikam, pod hudim pritiskom. Kako se je torej med Prekmurci oblikovala slovenska narodna identiteta, kako bi se lahko zgodovina obrnila tudi precej drugače in kako poteka življenje v Prekmurju danes, ob prekmurskem prazniku preverjamo v Studiu ob 17-ih. Oddajo pripravljajo Lidija Kosi, Andrej Stopar in Goran Dekleva.
Po 20-letnih prizadevanjih Združenih držav Amerike in zaveznikov, da bi vzpostavili delujočo demokracijo v Afganistanu, so včeraj talibani brez večjega odpora tamkajšnje vojske vkorakali v glavno mesto Kabul in prevzeli oblast. Predsednik Ašraf Gani je zapustil državo, beži tudi tuje diplomatsko osebje. Ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu pripisujejo katastrofalno politično potezo, ko je z vztrajanjem glede hitrega ameriškega umika iz Afganistana državo in njene ljudi prepustil krutemu talibanskemu režimu. Kaj se je dogajalo v Afganistanu v zadnjih dneh, zakaj se je zavezniška misija tako klavrno končala, kakšne bodo posledice za ameriško administracijo in za mednarodno skupnost? Studio ob 17-ih pripravlja Blaž Ermenc. Gosti: - dr. Stanislav Raščan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, - Ervin Hladnik Milharčič, novinar in komentator časnika Dnevnik, - Vasja Badalič, pisec, poznavalec Afganistana, - dr. Vladimir Prebilič, profesor obramboslovja Z oglašanji naših dopisnikov Karmen Švegl (Bližnji vzhod) in Andreja Stoparja (ZDA).
Sredi turistične sezone se epidemiološka slika hitro poslabšuje. Če se bo tako nadaljevalo, bi imeli septembra pri nas lahko že 2 tisoč 200 okužb na dan in 500 ljudi s covidom v bolnišnicah. Pristojni ne načrtujejo zaprtja države, pritiskajo pa v smeri cepljenja oziroma izpolnjevanja enega izmed pogojev PCT. V vročem in vremensko nestabilnem tednu so nas streznili sklepi Medvladnega odbora za podnebne spremembe. Pogledali bomo v nemirni Afganistan in onkraj avtokratske utrdbe beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka. Pred koncem tedna bomo spomnili na najnovejše spremembe prometne zakonodaje in opozorila, pogled nazaj bo namenjen tudi navdušenim sprejemom olimpijskih športnikov. Prisluhnite Tedenskemu aktualnemu mozaiku z voditeljico Jernejko Drolec.
Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva, speleologi raziskujejo skoraj šest desetletij, saj prav v visokogorskem krasu najdemo najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove. Jamarji iz različnih društev so se pred dnevi vrnili z letošnjega tabora. Kakšna so nova odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče, je brezno morda globoko dva tisoč metrov? Prisluhnite Studiu v živo z voditeljico Alenko Terlep. – Matic Di Batista, jamar, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, – Špela Borko, speleobiologinja, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, – Klemen Mihalič, jamar, Jamarski klub Novo mesto, – dr. Jurij Kunaver, geograf, raziskovalec Kanina.
Za leto dni prestavljene Olimpijske igre v Tokiu, na katerih so športniki navduševali tri poletne tedne, so bile v marsičem posebne, ne nazadnje so bile velik organizacijski zalogaj zaradi epidemioloških ukrepov. Terjale so veliko priprav, denarja in potrpežljivosti, slovenski športniki pa so z njih prinesli kar pet medalj, od tega tri zlate. V Studiu ob 17ih bomo potegnili črto pod različnimi vidiki in izkušnjami s končanih iger. Z vami je voditelj Aljaž Golčer. Gosti: - Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije, - Matej Likar,direktor slovenske košarkarske reprezentance, - Boštjan Reberšak, urednik športnega programa Radia Slovenija
Z napredovanjem digitalizacije smo vse bolj izpostavljeni posegom v osebne in druge podatke in kraji intelektualne lastnine ali kar denarja, zato prihaja v ospredje skrb za kibernetsko varnost. Katere so največje aktualne kibernetske grožnje, kako se z njimi spopada Slovenija in kako Evropska unija, kakšno je sodelovanje med svetovnimi velesilami na tem področju, kakšne bodo posledice afere za vohunsko programsko opremo Pegaz? Kako se ob hitrem razvijanju tehnologij obvarovati pred kibernetskimi napadi? Prisluhnite torkovemu Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Urška Henigman. - Gorazd Božič, vodja Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert, - dr. Uroš Svete, v.d. direktorja Urada vlade RS za informacijsko varnost, in - dr. David Modic, raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Naš edini nacionalni park letos zaznamuje 40-letnico. S sloganom Triglavski narodni park - za naravo in ljudi so želeli poudariti pomen ravnovesja med varovanjem narave in interesi človeka. Iskanje rešitev, ki bodo to zagotavljale, je ključni izziv tega območja, še posebej ob vse večjem obisku. Pristojni stavijo na trajnostno mobilnost, usmerjanje obiskovalcev ter spreminjanje njihovih navad in odnosa do zavarovanega območja. Kako konkretno se lotevajo tega, kako koristna so pri tem evropska sredstva, koliko so uspešni ter v kakšni kondiciji naš nacionalni park začenja peto desetletje v terenski oddaji iz Gorenjske voditeljica Romana Erjavec s sogovorniki. Gostje: - Janez Rakar, direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park, - Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe TNP - Andrej Arih, vodja projekta Vrh Julijcev, - Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, - Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Eksplozija čustev – cele palete čustev – je zaznamovala olimpijski teden, ki se izteka. V četrtek ob enih je Slovenija obstala in dve uri stiskala pesti za košarkarsko reprezentanco. Za las je v zadnji sekundi s Francozi izgubila boj za vrh Olimpa. V oddaji bomo podoživeli te trenutke in jih pokomentirali, športne strokovnjake pa vprašali tudi, kako zdaj v boj za bronasto košarkarsko medaljo in kako ob tem slaviti druge pomembne dosežke v številnih drugih športih. Nadaljujemo ne le bitke za olimpijske kolajne, ampak tudi bitke proti covidu in proti posledicam podnebnih sprememb – od poplav do požarov. V oddaji pa spremljamo tudi (ne)uspehe gradbincev na velikih slovenskih gradbiščih, kjer je bil ta teden v ospredju viadukt čez Glinščico. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.
Varčevalci so v času epidemije začeli kopičiti prihranke, ki na bankah ne nosijo obresti, zato jih usmerjajo v bolj donosne naložbe, med drugim v nepremičnine. To, skupaj s strahom pred inflacijo, že tako visoke cene stanovanj poganja v nebo. Ob tem že nekaj časa lastništvo menjajo poslovne nepremičnine: pisarne, lokali, skladišča, hoteli. V katero smer se razvija slovenski nepremičninski trg, ali je vlaganje v prostore pametna poteza, kakšna je posledica takšnih vlaganj za dostopnost bivališč po normalnih cenah, kako delujejo nepremičninski skladi in zakaj se šele prebujajo? O tem predstavniki nepremičninskih skladov in družb in voditeljica Maja Derčar. Gosti: - Matjaž Filipič, partner v družbi KF Finance, - Luka Podlogar, predsednik uprave družbe Generali Investments, - Matej Rigelnik, izvršni direktor Union hotelov.
Malo manj kot četrtina električne energije, ki jo porabimo pri nas, izvira iz jedrske elektrarne v Krškem. Ob predvideni vse večji porabi elektrike, omejeni življenjski dobi obstoječe nuklearke in predčasnem zapiranju Teša je vlada nedavno storila prvi korak na poti k drugemu bloku nuklearke – zanj je izdala energetsko dovoljenje. A kdaj bo čas za javno razpravo? Kako se bomo lotili nadaljnjih korakov, zlasti financiranja te orjaške investicije - če se zanjo odločimo, bo namreč to največja investicija v zgodovini države? Smo pred tem dobro premislili alternative in ali sta nemotena oskrba in sledenje podnebnim ciljem mogoča tudi po kaki drugi poti? O dilemah te težke odločitve voditeljica Erna Strniša in gosti v studiu: - državni sekretar Blaž Košorok, Ministrstvo za infrastrukturo, - jedrski fizik Iztok Tiselj, Inštitut Jožef Stefan, - okoljevarstvenik Tomislav Tkalec, društvo Focus.
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta, ali zgolj za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture. O vsem tem voditelj Blaž Mazi v reprizi pogovora z gosti v studiu: - Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine, - Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, - Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za a arhitekturo in oblikovanje, - Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju. Na Unecovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
V Afganistanu se ob umiku ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje, talibani pa nadzorujejo vse več ozemlja. Zdi se, da njihovega pohoda na oblast ne more nihče ustaviti. Se Afganistan vrača tja, kjer je bil pred 20 leti? Kakšne bi bile možne rešitve za to srednjeazijsko državo? In kaj je Afganistanu prinesla dolgoletna zavezniška misija, v kateri so bili tudi slovenski vojaki? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: – strokovnjak za Bližnji vzhod, predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, doktor Primož Šterbenc, – brigadir Anže Rode, ki je služil v Afganistanu,, – bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, – obramboslovec, doktor Vladimir Prebilič.
Ni se še končal prvi teden olimpijskih iger, ko je bilo že jasno, da bodo to najžlahtnejše olimpijske igre za Slovenijo. Zlata Primož Roglič in Benjamin Savšek, srebrna Tina Trstenjak in bronasti Tadej Pogačar so pisali zgodovino. Vrhunski uspehi in plemenite zgodbe teh in drugih olimpijcev ter veselje športnih navdušencev so zasenčili vse drugo – sicer skromno - poletno dogajanje. V oddaji med drugim ocenjujemo prvi del počitniške sezone, raziskujemo ozadje fiaska z aplikacijo za preverjanje pogojev PCT na primer v gostinstvu in se sprašujemo, komu koristijo poplave kot prvovrstna tema nemške kampanje pred septembrskimi volitvami. Kritični pregled tedna z Jolando Lebar.
Digitalne platforme so povsem spremenile način, kako kupujemo, rezerviramo počitnice, kupujemo, naročamo hrano ali prevoz. Uporaba priročnih aplikacij vpliva tudi na odnos med delodajalcem in delavcem. Zlorabe, ki so se dogajale že doslej, se pri teh poslovnih modelih le še poglabljajo, opozarjajo strokovnjaki. Preprečijo jih lahko ustrezna pravila in nadzor, kar je naloga države. Kaj so prednosti in pasti platformne ekonomije in kako utegne določati 21. stoletje v reprizi pogovora Nine Slaček z ekonomistko, sociologom in pravnico. Gostje: - dr. Polona Domadenik, Ekonomska fakulteta v Ljubljani - dr. Gorazd Kovačič, Filozofska fakulteta, - dr. Luka Tičar, Pravna fakulteta v Ljubljani.
V času po epidemiji v slovenske gore zahaja vse več obiskovalcev, zato so pogostejše tudi gorske nesreče. Razmere v visokogorju so še vedno zahtevne, gorski reševalci in helikopterske posadke pa so vse bolj obremenjeni. Letos so imeli že 330 posredovanj. V planinskih kočah veljajo omejitveni ukrepi, kako se oskrbniki prilagajajo in kako jih spoštujejo planinci, koliko poti čaka na obnovo in kako zahtevno je gorsko reševanje za helikopterske posadke. Terenski Studio ob sedemnajstih z Vršiča pripravljajo tonska mojstra Blaž Kumše in Vladimir Jovanovič ter voditeljica Aljana Jocif. Gostje: - Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije, - Janez Rozman, predsednik Gorsko reševane zveze Slovenije, - podpolkovnik Robert Špernjak, namestnik poveljnika 15. polka vojaškega letalstva, - Miha Noč, načelnik društva GRS Kranjska Gora, - Aljaž Capuder, oskrbnik Tičarjevega doma na Vršiču.
Rast, ki jo opažajo na področju avtodomarstva, je izjemna. Slovenska podjetja, ki se uvrščajo v sam evropski vrh proizvodnje avtodomov, so povsem zasedena z naročili za vsaj leto dni naprej. Tudi do rabljenega avtodoma ali avtodoma za najem je zdaj težko priti. Po drugi strani nov način preživljanja počitnic prinaša izzive v skoraj vse slovenske občine. Postajališča za avtodome v posameznih delih Slovenije so napolnjena do zadnjega kotička. Kako je na nove trende preživljanja počitnic, ki jih prinaša avtodomarstvo, pripravljen slovenski turizem? Smo se znali prilagoditi in pripraviti ponudbo tudi zanje? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniki in gosti. Gostje: - Peter Misja, podpredsednik Turistične zveze Slovenije in župan Občine Podčetrtek, - Dušan Skerbiš, vodja projekta Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji in župan Občine Mirna, - Primož Tertinek iz koroškega podjetja Roberta, - Marjan Krempl, predsednik Caravaning Club Slovenija.
V domovih za starejše kronično primanjkuje kadrov, saj so pogoji dela zelo zahtevni. Kadrovski normativi so zastareli, to se je še posebno razgalilo v času epidemije. Po mnenju stroke bi za nego in boljšo kakovost življenja stanovalcev potrebovali kar dodatnih 3.000 zaposlenih. Odprto vprašanje ni samo, kje dobiti ustrezne ljudi, ampak tudi, kdo jih bo plačal – teh stroškov namreč ne bi smeli prevaliti na stanovalce. Kdaj bomo vendarle dobili nove normative, zakaj pogajanja še niso dala rezultatov? Kakšne so razmere v domovih, zakaj ostajajo postelje nezasedene? Kakšna je izkušnja z epidemijo in kako so pripravljeni na naslednji val, o tem voditeljica Alenka Terlep z dopisniki in gosti. Gosti: - Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, - Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov S Slovenije, - Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost.
Dogodek tedna je brez dvoma začetek zelo posebnih olimpijskih iger v Tokiu - brez gledalcev in marsikaterega zvezdnika in z velikimi pričakovanjih glede slovenskih uvrstitev. Doma so stekli postopki za graditev drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in sprožili za zdaj presenetljivo argumentirano javno razpravo. Odločitev za ali proti bo v vsakem primeru težka. Začel se je četrti val epidemije in z njim nov vladni pristop k cepljenju – med drugim brez brezplačnega testiranja – ter z novim načrtom za skrajševanje med epidemijo še podaljšanih čakalnih vrst v zdravstvu. Komentiramo tudi začetek pogajanj evropskih držav o novem zakonodajnem svežnju za upočasnitev podnebnih sprememb ter gledamo v bruseljsko zrcalo (tudi našim) pravosodju in medijem. Kritični pregled tedna tokrat s Simeono Rogelj.
V Tokiu se z enoletno zamudo začenjajo težko pričakovane olimpijske igre. Zaradi strogih protivirusnih ukrepov bodo to igre brez gledalcev, tudi brez marsikaterega športnega zvezdnika. Imena v slovenski odpravi pa obetajo morda celo najuspešnejše igre doslej. O tem, prvih vtisih iz mehurčka v Tokiu, pa tudi o marketinškem ozadju v Studiu ob 17-ih Uroš Volk s sodelavci in gosti. Gostje: - Tomaž Ambrožič, direktor podjetja Sport Media Focus, - Beno Lapajne, zastavonoša na igrah v Atenah 2004, nekdanji kapetan rokometne reprezentance, - Boštjan Reberšak, urednik Športnega programa Radia Slovenija in vodja ekipe v Tokiu.
Kako zvišati produktivnost v Sloveniji? Odgovor je prinesla pandemija: produktivnost poganjata inovativnost in digitalizacija. Katera podjetja so bila med pandemijo najuspešnejša, katere panoge so zmagovalne, kje je naša država po inovativnosti in digitalizaciji v primerjavi z drugimi evropskimi državami in predvsem, ali smo na črpanje evropskih milijard, ki nam lahko produktivnost pomembno dvignejo, pripravljeni? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s podjetniki in gostoma v studiu. Gosta: – dr. Aleš Ugovšek, vodja tehnološkega razvoja in inovativnosti na GZS, – dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Neveljaven email naslov