Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata;
Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS;
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
4615 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata;
Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS;
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
Slovenija velja za državo, v kateri sta položaj otrok in kakovost njihovega življenja na visoki ravni, a še vedno 45 tisoč otrok živi pod pragom revščine, prav tako državo pestijo slaba mreža strokovne pomoči za otroke v duševni stiski, niz drugih težav na področju zdravstva ter težave z romskimi otroki pri zagotavljanju njihovega dostopa do vode, elektrike in izobraževanja, kršene so tudi pravice otrok migrantov brez spremstva. Zakaj Slovenija ne najde rešitev tudi za najranljivejše skupine otrok in kakšna je vloga konvencije danes? O tem Špela Šebenik v ločenem pogovoru z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, gosti v studiu pa bodo: - Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, - Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije in - Tomaž Bergoč, direktor Unicefa Slovenije.
Novih priložnosti na trgu dela je za iskalce zaposlitve veliko, enako velja tudi za zaposlitve brezposelnih, je slišati z Zavoda za zaposlovanje. Zvišuje se povpraševanje po visoko izobraženih, vse več je tudi zaposlitev za nedoločen čas. Če je to dobra novica za brezposelne, pa imajo delodajalci z iskanjem kadra težave že nekaj let. Kako jih rešujejo in kako lahko pri tem pomaga država? Odgovarjali bodo gostje Urške Valjavec v Studiu ob 17-ih: - državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič, - direktorica UMAR-ja Maja Bednaš, - regionalna HR-direktorica v Atlantic Grupi Nataša Bazjak Cristini in - izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković.
Napoved: Je pitna voda za 300 tisoč Ljubljančanov ogrožena? Graditev Kanalizacijskega voda C0 (C nič) , v katerem se bo kanalizacija iz Vodic in Medvod pretakala do čistilne naprave v Zalogu, se nadaljuje in poteka tudi čez vodovarstvenega območja. Lahko cevi z zaščitnimi sloji v resnici popolnoma preprečijo odtekanje fekalij v pitno vodo? Zakaj MOL ni pripravljen spremeniti trase? Kako je z gradbenimi dovoljenji, zakaj ni bila opravljena celovita presoja vplivov na okolje, lahko sploh še kaj zaustavi graditev kanalizacije čez vodovarstveno območje? O tem Alenka Terlep z gosti.
Francoski predsednik je te dni na polovici svojega mandata. Sprememb družbe, politike in gospodarstva se je Emmanuel Macron z vizijo, mladostjo in vnemo lotil takoj, ko se je z 39-imi leti vselil v Elizejsko palačo. Revizijo njegovih dosežkov in spodrsljajev ne le na francoskih tleh, ampak tudi v Evropski uniji in širše v svetu, bomo opravili v tokratnem Studiu ob 17-ih, v katerega je voditelj Luka Robida povabil novinarsko kolegico Mimi Podkrižnik, filozofa Igorja Pribca in ekonomista Jana Grobovška.
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika ugotavljamo, da zdaj očitno ni več vprašanje, ali bomo v ustavo zapisali nov člen o slovenskem znakovnem jeziku, ampak kdaj in kako bomo to storili. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je predlagala nov člen 65a, s katerim bi ga priznali kot avtohton jezik. Kako uspešna so ta prizadevanja, kaj bi gluhi pridobili s tem in kako je potekalo raziskovanje slovenskega znakovnega jezika, ki je prineslo tudi prvo priročno videoslovnico z vsemi zakonitostmi tega jezika, Petra Medved in gosti: - vodja službe za slovenski jezik Ministrstva za kulturo Marko Jenšterle, - sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart, - idejni vodja projekta Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika jezikoslovec doktor Matic Pavlič - gluha novinarka na Spletni televiziji ter napovedovalka v oddaji Prisluhnimo tišini Valerija Škof. Njen govor in celotno oddajo tolmači tolmačka za slovenski znakovni jezik Mojca Korenjak.
Ukrep centralne banke, s katerim se zaostrujejo pogoji za potrošniška posojila, je razburil posojilojemalce, ki so ostali pod mejo za možno zadolžitev, pa tudi del gospodarstva in politike. Prepričani so, da bo ta omejitev v obdobju gospodarskega ohlajanja le še bolj zmanjšala porabo. Na drugi strani Banka Slovenije vztraja, da je več kot 20-odstotna rast potrošniških posojil nevzdržna, roki nad 10 let pa najdaljši v vseh državah Evropske unije. O tem Urška Jereb z gosti v današnjem Studiu ob sedemnajstih!
Kje je slovenska politika po ločitvi vladne koalicije in Levice? Se bo vsaj koalicija brez težavnih usklajevanj v prihodnje premaknila iz vsebinskega vakuuma in se začela lotevati strukturnih posegov ter od kod izvira na novo obujeno strašenje, da bo vodenje vlade prevzel Janez Janša? Odgovori na ta in številna druga vprašanja s Tomažem Celestino in sogovornikoma, političnima analitikoma Janezom Markešem in Andražem Zorkom.
Policisti so se letos ukvarjali s skoraj 14 tisoč nezakonitimi prehodi meje. Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo sporni del zakona o tujcih, ki je omogočal, da Slovenija ob zaostrenih migracijskih razmerah zapre meje tudi za tiste tujce, ki bi nameravali zaprositi za azil. Zato se postavlja vprašanje, kako bo ukrepala Slovenija, če se bo število nezakonitih prehodov še povečevalo? Kaj lahko na področju migracij pričakujemo v prihodnje? Kakšne so pravne možnosti za obvladovanje migracij? O tem v Studiu ob 17-ih Lucija Dimnik Rikič. Njeni gosti bodo: - državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin, - strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne, - predstojnik katedre za ustavno pravo in koordinator modula Jeana Monneta za pravo migracij in azila na Pravni fakulteti v Ljubljani Samo Bardutzky in - predstavnica Civilnodružbene iniciative Info Kolpa Iza Thaler.
30 let mineva od padca Berlinskega zidu. Bil je simbol razdeljenosti Nemčije na dve državi in Evrope na dva bloka, njegova zrušitev pa je simbol tektonskih političnih in drugih sprememb v Evropi. Privedla je do zloma vzhodnonemškega in drugih komunističnih režimov ter združitve obeh Nemčij. V Studiu ob 17-ih se bomo spomnili takratnih razmer in dogodkov ter pogledali, ali so se uresničile tedanje sanje Nemcev in drugih Evropejcev o lepši prihodnosti. Gostje: - strokovnjakinja za novejšo nemško zgodovino Polona Balantič - profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Anton Bebler - nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht
Živimo v času postresnice, alternativnih dejstev in lažnih novic. Algoritmi spletnih gigantov nas zapirajo v mnenjske mehurčke, v katerih se družimo s sebi podobnimi in si izmenjujemo šokantna razkritja o drugače mislečih. Prepoznavanje resnice je vse težje. Z novo tehnologijo ustvarjanja lažnih videoposnetkov, tako imenovano deepfake tehnologijo, gremo še korak naprej. Ta utegne nevarno vplivati na demokracije po vsem svetu. Za kakšno tehnologijo gre, kako se je razvila in kje vse se uporablja? O tem v Studiu ob 17.00 z Urško Henigman in sogovorniki.
Nepremičninski trg je še vedno pregret, le v Ljubljani se kaže cenovna stagnacija, zato se pojavljajo ugibanja, ali so cene v prestolnici dosegle vrh, pa tudi, zakaj je kvadratni meter novega stanovanja še vedno dražji od treh tisočakov. Banka Slovenije je pritisnila ročno zavoro na kreditiranje. Bo to pripomoglo k nižjim cenam stanovanj na trgu? Država medtem računa na graditev deset tisoč najemniških stanovanj v sedmih letih. So njeni načrti uresničljivi? Ta vprašanja in predloge iz stanovanjskega zakona bodo z voditeljico Majo Derčar komentirali gostje v studiu: Franci Gerbec, pravnik in nepremičninski strokovnjak, podjetje Profundis Dušan Jeraj, direktor in partner v podjetju Taxgroup svetovalne rešitve Zoran Madon, direktor in solastnik družbe Metropola IN
Tretjino kupcev mesa in mesnih izdelkov zanima samo nizka cena. Tako se na našem trgu in krožnikih znajde še marsikaj drugega kot opevani domači izdelki visoke kakovosti. To prikrito resnico razkrijejo šele mesne afere. Zelo pogost je umik ali odpoklic mesnih izdelkov šele potem, ko kupci že pojedo večino domnevno spornih izdelkov. V Studiu ob 17ih iščemo odgovore, kje je izigravanja predpisov najpogostejše, kako učinkovit je nadzor in obveščanje javnosti o tveganih živilih na trgu in kakšna je odgovornost nosilcev dejavnosti.
Mineva 10 let, odkar sta tedanja predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor slovesno podpisala arbitražni sporazum, ki naj bi dokončno rešil mejni spor in tudi končal slovensko blokado hrvaškega vstopanja v Evropsko unijo. Arbitražno sodišče je medtem razsodilo, toda Hrvaška ne priznava razsodbe, Slovenija pa znova grozi z blokado, tokrat hrvaškega vstopanja v schengensko območje. Smo spet na isti točki kot pred desetimi leti in kako naprej? O tem Špela Novak z dopisnik in gosti: dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega prava Tanja Starič, komentatorka in voditeljica Odmevov Vojko Volk, nekdanji veleposlanik na Hrvaškem
S projektom Vključujemo in aktiviramo je Javna agencija za knjigo omogočila nekaterim ranljivim skupinam sodelovanje v literarnih in likovnih delavnicah. V oddaji nastopajo udeleženci teh delavnic in mentorji, ki se strinjajo, da gre za dobro prakso, ki bi jo bilo smiselno nadaljevati. Toda evropsko financiranje projekta se je izteklo, zato avtor oddaje Marko Golja sprašuje tudi ministra za kulturo Zorana Pozniča, ali bo naredil kaj v tej smeri.
Pokrajine zdaj obstajajo le v zavesti ljudi in v ustavi. Novega poskusa ustanavljanja pokrajin se je tokrat lotila lokalna politika ob pomoči državnega sveta in strokovnjakov. Predlog ozemeljske razmejitve ni pogodu vsem. Kaj o tem pravijo tisti, ki naj bi živeli v teh pokrajinah, in kako jim odgovarjajo pripravljalci pokrajinske zakonodaje, je ob sodelovanju dopisnikov preverila voditeljica Katja Arhar.
Pohodništvo je pomemben del slovenske turistične strategije, zanj se odloča vse več gostov. Evropski pešpoti in poti Alpe Adria Trail, ki na poti od Grossglocknerja proti morju prečka našo državo, so dodali 270 kilometrov dolgo daljinsko pot Juliana Trail. Ta poteka okoli Julijskih Alp, v 16-ih etapah poveže deset občin na tem območju ter je plod večletnega sodelovanja in povezovanja Triglavskega narodnega parka, občin, lokalnih turističnih organizacij, domačinov ter zavzetih posameznikov, ki so v pohodništvu prepoznali novo turistično priložnost. Ker se odmika od najbolj obleganih vrhov, je priložnost za ohranjanje podeželja in novo poseljevanje demografsko ogroženih območij.
V Ljubljani poteka sejem Tečem, s katerim se uradno začne največja tekaška prireditev pri nas, Ljubljanski maraton. V soboto v središču mesta tečejo najmlajši, šolarji in dijaki, v nedeljo pa tekači na 10, 21 in 42 kilometrov. O tem, kaj je v resnici zdravo, kje so pasti glede prehrane in kako zagotoviti čimprejšnjo regeneracijo, v tokratni oddaji voditelja Maja Ratej in Jure Jeromen. Med sogovorniki so najboljši slovenski maratonec in rekorder Roman Kejžar, zdravnica Petra Zupet in nekdanji olimpijec Primož Kobe.
V Sloveniji smo pri ogrevanju v zadnjih dveh desetletjih množično prešli z uporabe kurilnega olja na lesna goriva, ki zelo obremenjujejo ozračje. Država bo v prihodnjih letih spodbujala prehod k čistejšim energentom in učinkovito rabo energije. A poleg težavnega nadzora nad kurilnimi napravami je tu še precejšen delež prebivalstva, ki si ne more privoščiti takih naložb. O predvidenih ukrepih na področju ogrevanja, ki bi zadostili tako varnostnim zahtevam kot zmanjšanju izpustov, ter kako se bo država lotila reševanja problema energetske revščine, v tokratnem Studiu ob 17.00.
Ob koncu sezone obiranja jabolk se sprašujemo, kje so na trgovskih policah jabolka, pridelana v Sloveniji, s kratkimi transportnimi potmi in z nizkim ogljičnim odtisom? Se javni zavodi res oskrbujejo s sadjem iz čiščenja starih zalog, ki so preplavile evropski trg? Zakaj samooskrba na področju sadja zadnja leta upada ter katere naložbe za obvladovanje podnebnih in tržnih tveganj bi bile potrebne, da bi preprečili izsekavanje sadovnjakov v prihodnji finančni perspektivi? Več o tem Jernejka Drolec z gosti.
Evropska komisija sestavlja oceno o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengensko območje. Ljudem na obeh straneh meje bi to vsekakor olajšalo življenje. Kaj pa državni interesi? Je Slovenija pripravljena na to, da bo varovanje zunanje evropske meje prevzela naša soseda? O tem, kako Slovenci in Hrvati sodelujemo, koliko drug drugemu zaupamo in koliko obojim zaupajo v Evropi Marjan Vešligaj z dopisniki in gosti.
Neveljaven email naslov