Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti:
državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan
predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič
članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak
strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik
4614 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti:
državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan
predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič
članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak
strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik
Kandidatka za članico Evropske komisije iz Slovenije Marta Kos je uspešno preskočila prvo oviro na poti do zasedbe komisarskega stolčka za širitev Unije. Komentiramo dogajanje na domačem in bruseljskem političnem parketu; premier Robert Golob dopolnjuje svojo ministrsko ekipo in zamenjuje nekatere njene člane. Kaj to pomeni za delo vlade v njenem drugem polčasu; ji bo uspela ena od napovedanih reform na področju plač zaposlenih v javnem sektorju, glede na to da se čas za njeno uveljavitev izteka z novim letom? Z Bližnjega vzhoda pa v tem tednu odmeva val eksplozij pozivnikov in ročnih radijskih postaj v Libanonu. O vsem tem in drugem dogajanju poglobljeno v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Novela zakona o osnovni šoli je prinesla tudi nekaj sprememb nacionalnega preverjanja znanja. Največ vprašanj in skrbi prinašajo preizkusi v 9. razredu, ki bodo po novem šteli pri vpisu v srednješolski program z omejitvijo vpisa, kar naj bi rešilo težavo inflacije odličnih ocen v osnovni šoli. Ali ta rešitev zmanjšuje stres učencev ali ga kljub vsemu povečuje, zakaj ni drugega roka pisanja in ali so imele šole dovolj časa za seznanitev s spremembami in prilagoditve? Je opozorilo staršev, da bi se lahko NPZ v 9. razredu spremenil v malo maturo, utemeljeno? Odgovore iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, sicer ravnateljica OŠ Danile Kumar v Ljubljani; dr. Janez Vogrinc, predsednik državne komisije za vodenje NPZ, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja; dr. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra.
Nova gledališka sezona se začenja s polno paro in prvimi premierami. Kaj bomo lahko gledali na odrih naših treh narodnih gledališč: ljubljanski in mariborski Drami ter v Novi Gorici; kako izoblikujejo repertoar predstav, nagovarjajo mlado občinstvo k obisku gledališč in kaj se v njih dogaja tudi sicer ... o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Vesna Jurca Tadel, ravnateljica SNG Drama Ljubljana; Mirjam Drnovšček. direktorica SNG Nova Gorica; Alan Kavčič, odnosi z javnostmi SNG Maribor.
Dialog tako med zdravniki in pacienti kot med samimi zdravstvenimi delavci je ključen za zagotavljanje varnega položaja pacientov v slovenskem zdravstvenem sistemu. Ob dialogu je treba izboljšati tudi kulturo varnosti v samih zdravstvenih zavodih. Napak v diagnostiki ne bi smeli prikrivati, ampak se iz njih učiti, opozarjajo na Zvezi organizacij pacientov. Za varnost obravnave pa morajo svoj del opraviti tudi pacienti sami, bodisi s poznavanjem družinske zdravstvene zgodovine, bodisi s sledenjem navodilom zdravnikov ali le z boljšo komunikacijo z zdravstvenim osebjem. Podrobneje o varnosti pacientov na svetovni dan varnosti pacientov v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.
September je v naši državi mesec skupnega branja, letos je v znamenju branja v javnem prostoru. Knjižnice, bralna društva, strokovna združenja in številni partnerji, ki sodelujejo v tej največji akciji bralne kulture, želijo to jesen branje pripeljati izza zidov domov, knjižnic in šol v galerije, muzeje, nakupovalna središča, parke, tudi v gozdove, in tako spodbujati prebivalke in prebivalce k branju in okrepitvi njihove bralne pismenosti. Ta pa - kot razgrinjajo raziskave - upada pri mladostnikih in odraslih. Zakaj? Kako motivirati otroke in odrasle k dolgoročnemu branju v digitalni dobi? O tem središčnem vprašanju bomo premišljevali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Saksida, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Petra Javrh, Andragoški center Republike Slovenije; Nada Požar Matijašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut; Alenka Urh, KUD Sodobnost International.
Če sklepamo po obilnem deževju, je pred nami razburkana jesen na domačem in tujem političnem parketu. Komentiramo izbiro evropskega komisarja iz Slovenije, pa tudi, s kakšnim zagonom vladna koalicija vstopa v zadnjo polovico mandata. Obljublja zdravstveno reformo, ki naj bi se po njenem mnenju že izvajala. Prebivalke in prebivalce Šaleške doline skrbi energetska in gospodarska prihodnost zaradi Termoelektrarne Šoštanj. V središču zunanjepolitičnega dogajanja je bilo v tem tednu soočenje kandidatov za predsednika Združenih držav Amerike. O vsem tem in drugih temah tega tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku.
Z začetkom šolskega leta je začela veljati nova ureditev voznega reda avtobusov in že prvi dan je nastal kaos: polni avtobusi so peljali mimo postaj, izpuščeni so bili nekateri prevozi, šolarji in dijaki zamujajo začetek pouka ... Župani se pritožujejo, da se je strošek šolskih prevozov neznansko povečal. Je za zmedo kriva nova Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, ustanovljena prav za to? Ta s prstom kaže na koncesionarja monopolista, Arrivo in Nomago, ki skoraj v celoti obvladujeta trg javnega prevoza; s prevzemi sta izrinila tekmece, zdaj pa ne moreta zagotoviti izvedbe prevozov in pogodbenih dogovorov. Kako se rešuje zaplete, čigava odgovornost so neustrezni vozni redi? Je res, da je dejavnost cestnega potniškega prometa tik pred tem, da se ustavi, razmere, v katerih delajo vozniki, pa nevzdržne? In kako ob tem doseči cilj, da se ljudje preusmerimo z avtomobilov na javni potniški promet? Gosti: Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa; Miha Tavčar, izvršni direktor Nomaga; Uroš Škof, ravnatelj Gimnazije Brežice; Damjan Volf, Sindikat voznikov avtobusov, predsednik sindikata Konfederacija 90.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo prihodnji teden predstavila ekipo kandidatov in kandidatk za novo komisarsko ekipo. Med njimi bo po pričakovanjih nova kandidatka iz Slovenije, nekdanja diplomatka, Marta Kos, ki je v začetku tedna v tej vlogi zamenjala Tomaža Vesela. Zakaj je vlada zamenjala kandidata Vesela, ki ga je predstavila zelo zgodaj z razlago, da lahko tako računa na relevantnejši resor? Je vlada popustila pritiskom iz Berlaymonta? Lahko na račun zamenjave in prispevka k večjemu deležu žensk v sestavi komisije računa na zaželeni resor za širitev? Kaj pomeni odhod Vesela za domača politična razmerja moči? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Marko Hočevar, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja.
Število kibernetskih napadov se skokovito povečuje. So tudi vse bolj izbrušeni in lahko onesposobijo ključno infrastrukturo, ohromijo celotne panoge ter povzročijo ogromno škodo. Ta globalni trend tudi Slovenije ni obšel in večja kibernetska odpornost postaja nujna za normalno delovanje številnih sistemov v državi. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljen zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu vpletenih naložil nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za boljšo skupno kibernetsko varnost v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam bomo namenili pozornost v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Uroš Svete, direktor Urada Republike Slovenije za informacijo varnost; Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; Grega Prešeren, etični heker in soustanovitelj podjetja Carbonsec.
Ameriške volitve so pred vrati in ves svet se sprašuje, kdo se bo po njih vselil v Belo hišo – Donald Trump ali Kamala Harris? Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin? Kdo ima, skratka, prav? Gostje: dr. Danica Fink Hafner, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Roman Kirn, nekdanj ambasador Republike Slovenije v Washingtonu; dr. Tomaž Gerden, zgodovinar, novinar in urednik.
Življenje se po poletnih počitnicah vrača v stare tirnice; otroci in mladostniki so znova v šolah, nekateri od njih doživljajo pravo kalvarijo na poti od doma do šole zaradi novih voznih redov. Termoelektrarna Šoštanj je tik pred svojim klavrnim stečajem; kako jo bodo reševali in kako bo z ogrevanjem prebivalcev v Šaleški dolini. RTV Slovenija je dobila novo vodstvo. Komentiramo dosežke slovenske zunanje politike na blejskem strateškem forumu. Rezultate volitev v nemški deželi Turingija, kjer je zmagala skrajno desna Alternativa za Nemčijo, bodo pojasnili njeni prebivalci. V Parizu se končujejo paraolimpijske igre, kjer so tudi slovenski športniki vnovič dosegli lepe uspehe. Ljubitelji sedme umetnosti pa se sprašujejo, kdo bo prejel zlatega leva na beneškem filmskem festivalu.
Recesija prihaja ali vendarle ne? Podatki iz gospodarstva si nasprotujejo. Medtem ko nekatera podjetja zaradi zmanjšanja naročil napovedujejo odpuščanja, druga dobesedno cvetijo. Ločuje jih različna stopnja dodane vrednosti oziroma različna konkurenčnost. Kako jo izboljšati, da se v Sloveniji ne zbudimo v gospodarstvu dveh hitrosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica Slovenije; Jani Jurkovšek, glavni direktor Štore Steel; Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.
Po manj kot desetih letih obratovanja šestega bloka epilog dobiva zgodba šoštanjske termoelektrarne. Čeprav je Teš že nekaj časa v rdečih številkah in čeprav so z vseh strani prihajala opozorila, da bodo premog nehali uporabljati prej kot čez desetletje, se zdi, da je pristojne slabo finančno stanje ujelo nepripravljene in brez sistemskih zakonov, ki bi urejali prestrukturiranje regije. O tem, kako bo država preprečila grozeč stečaj družbe in socialno bombo, kako bomo nadomestili manjkajočo električno energijo in zagotovili ogrevanje za Šaleško dolino ter o razlogih za nastali položaj, bomo govorili v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE; Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin premogovnika Velenje.
Začelo se je novo šolsko leto. Čeprav bi lahko rekli, da je šola otrokova "služba", v kateri - enako kot pri odraslih - ni in ne more biti vedno vse prijetno in lahko, pa vse več ljudi opozarja, da zadnja leta številne šolske in obšolske obveznosti šolarje preveč bremenijo. V naši iskreni želji in vnemi, da bi mladim priskrbeli čim več možnosti za uspešno življenje v odrasli dobi, smo starši, učitelji, trenerji in ravnatelji pogosto presegli že vse razumne meje. O tem, kam smo kot družba zaradi pogosto prevelike in nepotrebne količine šolskih in obšolskih obveznosti ter drugih obremenitev in nerealnih ambicij staršev, učiteljev ter trenerjev pripeljali številne osnovnošolce in srednješolce, pa tudi študente v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: dr. Sebastjan Kristovič, profesor na Univerzi Alma Mater Europaea; Marinko Galić, nekdanji nogometaš, ki danes vodi svoj športni center in trenira mlade športnike v Mariboru; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svétov staršev; Žiga Ciglarič, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije.
Kako se v razmerah, ko divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni, ko se že tako ogromne razlike med bogatimi in revnimi še povečujejo in ko so vse vidnejše posledice podnebne krize, lotiti reševanja sveta? Letošnji strateški forum Bled sovpada z začetkom enomesečnega slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu Združenih narodov. Kako se bo tega lotila? Kakšen pomen sploh še ima ta organ in celotna organizacija? Jo je treba tudi vsebinsko reformirati ali pa smo lahko zadovoljni že s tem, da jo v teh težavnih razmerah ohranjamo vsaj približno pri življenju? Gostje: Lučka Kajfež Bogataj, profesorica, klimatologinja, kot članica Mednarodnega odbora za podnebne spremembe tudi soprejemnica Nobelove nagrade za mir; Zlatko Šabić, profesor za mednarodne odnose in svetovalec predsednice države.
Vlada je po poletnih počitnicah zagrizla v romsko problematiko – razmere so se namreč čez poletje na jugovzhodu države hudo zaostrile. Kaj bodo storili pristojni, od organov pregona do socialne službe in šole? S svežnjem sprememb na davčnem področju ni zadovoljen nihče; konfliktoma na Bližnjem vzhodu ter med Ukrajino in Rusijo ni videti konca. Nemčija se spoprijema z napadi z noži v zadnjih dneh, kar krepi nacizem in druge skrajne ideologije v družbi, za katere smo še pred časom mislili, da jih je Evropa po drugi svetovni vojni presegla. V Franciji so se začele paraolimpijske igre. Te in še druge dogodke v tem tednu bomo komentirali v oddaji Tedenski aktualni mozaik.
Posamezni incidenti, v katere so se med poletjem s policijo in tamkajšnjim prebivalstvom zapletli pripadniki romskih skupnosti na jugovzhodu države, so pretresli slovensko javnost in sprožili pozive k celovitejši ureditvi romske problematike v Sloveniji. Ob vsem tem pa nimamo odgovora, kdo je kriv, da so zadeve ušle izpod nadzora. Policija, sodstvo, tožilstvo in inšpekcijske službe prelagajo odgovornost drug na drugega. Na drugi strani je to zelo občutljivo področje, ki se lahko kaj hitro sprevrže v pravo razpihovanje nestrpnosti in diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti. Gostje: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka; Tomaž Bromše, podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani; Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve; Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Samo Pogorelc, župan občine Ribnica.
Obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu osnovne šole, spremembe na področjih razširjenega programa osnovne šole in podaljšanega bivanja, pa tudi novosti pri nacionalnem preverjanju znanja; koreniti posegi na področje šolanja na domu, več ur slovenščine za učence in dijake priseljence. To je le nekaj novosti, ki jih prinaša novo šolsko leto. V tokratnem Studiu ob 17.00 jih predstavljajo predstavniki Ministrstva za šolstvo, Zavoda za šolstvo, ravnatelji in predstavnica Zveze aktivov svetov staršev.
Prehranska samooskrba pri nas je najšibkejša pri zelenjavi in dosega 35 odstotkov ali celo manj. Kmetijska politika pridelave zelenjave ne podpira z neposrednimi plačili. Zaradi težav z namakanjem, vremenskih ekstremov in cenovne negotovosti pri kmetih pridelava zelenjave postaja vse manj zanimiva. So prihodnost zelenjadarstva visokotehnološki rastlinjaki? Je bolj trajnostna pridelava zelenjave na prostem v zemlji ali v zaprtih kontroliranih prostorih, ki zahtevajo visoke investicije? Kakšno vizijo pridelave in oskrbe prebivalcev z lokalno pridelano zelenjavo ima država? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17 h s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MKGP; Niko Miholič, predstavnik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS-ZKŽP; Luka Parovel, mladi pridelovalec zelenjave in predsednik Kmetijske zadruge Koper; dr. Ana Slatnar z oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti, ki smo ga čakali več kot 20 let, je v javni obravnavi do sobote. Nasprotujejo mu tako psihiatri in klinični psihologi kot psihoterapevti. Strinjajo se, da gre za vojno za denar, a vprašanje je, kdo se najbolj bori za zmago. Glavna namera ministrstva je bila, da z zakonom odstrani s trga posameznike, ki izvajajo psihoterapijo na podlagi t. i. vikend tečajev in dolgoročno ogrožajo duševno zdravje posameznikov. Jo zakon uresničuje? Kaj bodo z zakonom pridobili oziroma izgubili pacienti, kako bo vplival na zdravstvene delavce in kako na psihoterapevte na trgu, ki jim bo ministrstvo določilo najvišjo ceno storitev? Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v kabinetu ministrice za zdravje na Ministrstvu za zdravje; dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije; Irena Kosovel, predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje; Tone Vrhovnik Straka, Zveza organizacij pacientov, sicer nekdanji uporabnik psihiatričnih storitev.
Neveljaven email naslov