Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj bomo čez noč ostali brez pomembnega energetskega vira. Razogljičenje pa je zahteva Evrope, ki ji Slovenija sledi z zaprtjem edine termoelektrarne. Ne glede na to, ali se bo to z intervencijskim zakonom zgodilo v rekordnem času še letos ali kot načrtuje nacionalna strategija za izstop iz premoga nekoliko pozneje, pred izzivom ni le Šaleška dolina z zaposlenimi, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, temveč vsa Slovenija. Mnenja javnosti o zaprtju TEŠ so diametralno nasprotna, tokratni oddaji pa bo skupen pogled v prihodnost. Tako v načrte z energetsko lokacijo, ki je vpeta v evropski energetski sistem, kot v prestrukturiranje.
Gostje:
Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru;
Rok Plankelj, predsednik regionalne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice;
Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje;
Mitja Tašler, direktor HSE Saša, družba za razvoj obnovljivih virov energije, in pomočnik generalnega direktorja TEŠ;
Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije.
4614 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj bomo čez noč ostali brez pomembnega energetskega vira. Razogljičenje pa je zahteva Evrope, ki ji Slovenija sledi z zaprtjem edine termoelektrarne. Ne glede na to, ali se bo to z intervencijskim zakonom zgodilo v rekordnem času še letos ali kot načrtuje nacionalna strategija za izstop iz premoga nekoliko pozneje, pred izzivom ni le Šaleška dolina z zaposlenimi, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, temveč vsa Slovenija. Mnenja javnosti o zaprtju TEŠ so diametralno nasprotna, tokratni oddaji pa bo skupen pogled v prihodnost. Tako v načrte z energetsko lokacijo, ki je vpeta v evropski energetski sistem, kot v prestrukturiranje.
Gostje:
Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru;
Rok Plankelj, predsednik regionalne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice;
Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje;
Mitja Tašler, direktor HSE Saša, družba za razvoj obnovljivih virov energije, in pomočnik generalnega direktorja TEŠ;
Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije.
Ob potresih, kakršen je bil konec novembra v Albaniji, se zavemo, da živimo na potresnem območju. Seizmološke naprave v Sloveniji zaznajo več tisoč primerov tresenja tal na leto, ljudje jih občutijo približno 50. Iz zgodovine pa vemo, da naše območje ni imuno niti na hujše potrese, na katere pa po večini nismo pripravljeni. Pa vendar se v zadnjem času nekaj spreminja. Več se govori o protipotresni gradnji, o predpotresni zaščiti in celo napovedovanju potresnih sunkov. O tem v Studiu ob 17.00, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Finski predlog večletnega evropskega proračuna - prvega po predvidenem brexitu - za Slovenijo ni sprejemljiv, saj bi ji oklestil kohezijska sredstva za 28 odstotkov. Ji bo uspelo v nadaljevanju pogajanj to popraviti? Koliko bodo države pripravljene posodobiti kmetijske subvencije, kje bodo našle denar za podnebne ukrepe in nove izzive, kot so migracije in varnost? O tem Sandra Krišelj in gostje: - dr. Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete - dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj in - državni sekretar Igor Mally iz kabineta predsednika vlade
Že drugič po referendumu o izstopu iz Evropske unije so se volivci v Združenem kraljestvu odpravili na predčasne parlamentarne volitve. So zdaj kaj bliže brexitu? Z odgovorom bo kaj kmalu postregla nova parlamentarna garnitura, ki se bo morala z brexitom ukvarjati prednostno in vsaj ob začetku mandata z agende umakniti druga notranjepolitična in gospodarska vprašanja. V središče tokratne pogovora voditelj Luka Robida in gosti za studijskim omizjem postavljajo povolilno Združeno kraljestvo. Gosti. - dr. Peter J. Verovšek – predavatelj na oddelku za mednarodne odnose univerze v Sheffieldu - dr. Mitja Kovač – Katedra za management in organizacijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani - dr. Danica Fink Hafner – Katedra za analizo politik in javno upravo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani
Ob koncu leta in pred skorajšnjimi državnimi prazniki v Studiu ob 17-ih gostimo predsednika države. Pred desetletjem je bil Borut Pahor v vlogi premiera glavni akter arbitražnega reševanja mejnega vprašanja s Hrvaško, zdaj ocenjujemo najnovejše dogajanje v zvezi z arbitražo po sporočilih s sodišča unije, ki je za našo državo neugodno. Pretresamo politično dogajanje doma in v tujini: med drugim delo manjšinske vlade, ki si je po enem letu delovanja s potrditvijo proračunov zagotovila nadaljevanje dela, in pričakovanja do nove Evropske komisije.
Po predstavitvi mnenja generalnega pravobranilca o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe je odločitev sodišča, ali je pristojno za vsebinsko obravnavo tožbe, pričakovati čez nekaj mesecev. Mnenje pravobranilca bomo preučili v Studiu ob 17 h. Ob tem pa tudi, kaj sledi, kakšni so odnosi med državama in kako nanje vpliva prisluškovalna afera oziroma objava poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Gostje: - dr. Smiljana Knez, svetovalka predsednika republike za zunanje zadeve, nekdanja veleposlanica Slovenije na Hrvaškem - prof. dr. Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede - Drago Balažič, novinar in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Zagreba
Več kot 122 milijonov evrov je parlament s posebnim zakonom obljubil kulturi. A gre za sedem let in sedem različnih programov – od gradov, umetnin in knjižnic do slovenščine in starih domačih celovečercev. Špela Kožar se z gosti Studia ob 17-ih sprašuje, ali bo tokratni kulturni evro kaj bolj učinkovit kot njegovi trije predhodniki, ki so bili uresničeni zgolj tretjinsko. Gostje: - državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto, - predsednica Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija ICOM Kaja Širok, - direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar - gradoslovec Igor Sapač.
Upravljalci hitijo z umetnim zasneževanjem, ki v večjih središčih stane do 200 tisoč evrov na sezono. Niti to zimo ne bo novih žičnic, saj ni denarja. Nova žičnica stane od 5 do 7 milijonov evrov. Upravljalci so enotni, da ne bo šlo brez pomoči države, zato si veliko obetajo od spremembe zakona o žičnicah, ki bi te uvrstil v javno infrastrukturo. To bi omogočilo sofinanciranje dejavnosti, kar v drugih državah, ki so prepoznale pomen smučarskega turizma, velja že vrsto let. O tem voditeljica Aljana Jocif z dopisniki in gosti: – predsednica Združenja žičničarjev Slovenije Manuela Božič Badalič, – direktor RTC Krvavec Janez Janša, – državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar – predstavnik ministrstva za infrastrukturo.
Zakaj se v zadnjem času pogovarjamo o skupni odgovornosti za obstoj in razvoj kakovostnega novinarstva? V tokratnem Studiu ob sedemnajstih bodo o pomenu, sedanjosti in prihodnosti novinarstva razmišljali ugledni poznavalci medijskih razmer, med katerimi je tudi Renate Schroeder, direktorica Evropske zveze novinarjev, ki je prepričana, da je novinarstvo potrebno za javno blaginjo. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.
Za nami je desetletje izjemne vročine, taljenja ledu in rekordno visokih gladin morij, ki jih povzročajo toplogredni plini, posledica dejavnosti človeštva. Če bomo tako nadaljevali, se bo do konca stoletja povprečna globalna temperatura zvišala za več kot 3 stopinje – kar bi pomenilo konec življenja, kot ga poznamo. V teh okoliščinah v Madridu poteka konference Združenih narodov o podnebnih spremembah. Ali gre v pravo smer in dovolj hitro, s Špelo Novak in gosti v Studiu ob 17 h: - Minister za okolje in prostor Simon Zajc, - Klimatologinja doktorica Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete, - Strokovna sodelavka nevladne organizacije Focus, društva za sonaraven razvoj, Barbara Kvac, - Okoljski novinar in komentator Tomaž Gerden.
Kaj prinaša dvodnevno srečanje voditeljev članic Nata v Londonu, ki je tudi sklepno dejanje praznovanja letošnje 70. obletnice ustanovitve zveze? Ta pregovorno velja za »najboljše in najdaljše zavezništvo«. Kakšni so dozdajšnji rezultati, zlasti pa varnostni, organizacijski, konceptualni in navsezadnje tudi finančni izzivi za prihodnost? O tem Katja Geršak, Anton Bebler, Vladimir Prebilič in Igor Jurič v Studiu ob 17.00. Z njimi se bo pogovarjal Miha Lampreht.
Znanje je moč. V našem prostoru vrhunsko znanje že natanko 100 let širi ljubljanska univerza. Prva in največja v Sloveniji. Kako je Univerza v Ljubljani vplivala na razvoj naroda, družbe in države; kakšni so pogoji za delovanje univerze danes in kako naj se prilagodi prihodnjim tehnološkim in družbenim izzivom v tokratnem Studiu ob 17ih pojasnjujejo voditeljica Nina Slaček in gostje: - rektor Igor Papič - zgodovinar Aleš Gabrič - sociolog Gorazd Kovačič - dekanja Fakultete za računalništvo in informatiko Mojca Ciglarič
Na predvečer obravnave slovenske tožbe proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran osvetljujemo ozadje in posledice spora. Slovenija pred sodiščem Unije v Luksemburgu dokazuje, da je delegiran akt nezakonit in da njegova uporaba povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana. Kaj se je v tem obdobju zgodilo na vinskem trgu pri nas in na Hrvaškem? Kdo izvaja nadzor nad shemami, ki ščitijo poreklo živil in proizvodov? Kaj zaščita pomeni potrošnikom? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Tjašo Škamperle ter dopisniki in gosti: - generalni direktor Direktorata za hrano in ribištvo dr. Bojan Pahor - direktor Vinakras Marjan Colja - predsednik Konzorcija za teran Boris Lisjak
Število ljudi, ki ne berejo več knjig, se je v zadnjih petih letih povečalo. Letno število izdanih naslovov se je v tem obdobju zmanjšalo za skoraj tisoč oziroma za slabo petino. Rezultati šeste raziskave Knjiga in bralci kažejo, da je v Sloveniji kar 43 odstotkov nebralcev – to je toliko kot pred 40 leti. Ali Slovenci torej izdamo preveč knjig, se v tokratnem Studiu ob 17-ih sprašuje Blaž Mazi z gosti. Gosti: Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač.
Kako spodbuditi mlade k aktivnemu državljanstvu, da bi se na primer udeleževali volitev in da bi kritično razmišljali o dogajanju v družbi? Mednarodne raziskave namreč razgrinjajo, da so naši učenci sicer dobro poučeni o državljanstvu, a hkrati ne želijo aktivno sodelovati v družbenem in političnem življenju. Bo ta razkorak med teorijo in prakso zmanjšal nov predmet v srednjih šolah, poimenovan »aktivno državljanstvo«? Ravnatelji so mu že odrekli podporo. Kako naprej, o tem voditeljica Nataša Lang in gosti z ministrstva za šolstvo, Klavija Šipuš z zavoda za šolstvo in ravnatelj I. gimnazije Maribor Herman Pušnik.
So izdelki, ki vsebujejo izvleček kanabinoida CBD, prepovedani? Med proizvajalci, predelovalci in tudi uporabniki je precej zmede. Inšpektorji so na terenu, ukrepov in navodil pa še ni. Tudi v Evropi je praksa povsem neenotna. Naša država zdaj prepoveduje te izdelke, potem ko jih je Evropska komisija v začetku leta uvrstila v katalog novih živil. Zakaj? Kakšne bodo posledice, pa tudi, kako (ne)varna je uporaba teh izdelkov, v današnjem Studiu ob sedemnajstih s Snežano Ilijaš.
Trideset let je minilo od grožnje tedanjega Združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo z načrtovanim zborovanjem v središču Ljubljane. Tako imenovani Miting resnice naj bi slovenski javnosti odprl oči, v resnici pa je šlo za poskus, da bi zavrli ali celo ustavili razvoj demokratičnih procesov v Sloveniji in poznejše prve svobodne volitve. Republiško vodstvo se je temu uprlo, takratna milica pa je odločno stopila v bran slovenskim političnim interesom. O tem v tokratni oddaji s Stanetom Kocutarjem udeleženci tedanjih dogodkov. Tudi o širšem zgodovinskem ozadju preprečenega mitinga resnice, ki naj bi bil prvega decembra 1989 v Ljubljani. Gostje: dr. Tomaž Čas, leta 1989 poveljnik Posebne enote milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve Pavle Čelik, leta 1989 načelnik Inšpektorata milice Uprave javne varnosti Ljubljana Borut Likar, leta 1989 načelnik Inšpektorata milice Uprave javne varnosti Novo mesto dr. Jure Gašparič, direktor Inštituta za novejšo zgodovino
Iran so pred dnevi zajeli najhujši nemiri po 10-ih letih. Kaplja čez rob, ki je pognala protestnike na ulice, je bila podražitev goriva. Prebivalci islamske republike se pritožujejo nad vse slabšimi življenjskimi razmerami, ki so tudi posledica ameriških ukrepov, toda režim v Teheranu ostaja trdno na oblasti. Več o razmerah v Iranu, pa tudi v bližnjevzhodni regiji, ter o pomenu za širša geopolitična razmerja v tokratnem Studiu ob 17-ih Blaž Ermenc z gosti. - prvi slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič - vodja sektorja za strateške študije in analize zunanjem ministrstvu, Stanislav Raščan - novinar in publicist Boštjan Videmšek - naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl
Nove tehnologije hitro spreminjajo svet. Motor razvoja, na katerega v Sloveniji velikokrat pozabljamo, so znanstvena odkritja. Delo letošnjih Zoisovih nagrajencev kaže, da so vrhunski dosežki mogoči tudi v finančno neprijaznih slovenskih razmerah. A koliko časa še? Postavlja se tudi vprašanje, ali izrazita premoč naravoslovno-tehniških ved, ki se kaže tudi ob izboru letos nagrajenih področij, zagotavlja vse potrebno za nadaljnji razvoj. O vrhunski znanosti in njenih učinkih v Studiu ob sedemnajstih voditeljica Nina Slaček in nagrajenci: - pravnica akademikinja zasluž. prof. dr. Alenka Šelih, - fizik prof. dr. Denis Arčon s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Inštituta Jožef Stefan, - prof. dr. Matevž Dular s fakultete za strojništvo, - prof. dr. Jurij Lah s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in - prof. dr. Boštjan Brešar s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru
Zaradi splošnega pompa, povezanega z migracijami, smo priče samoorganiziranju skupin, ki želijo prevzemati monopol države in igrati vlogo nekakšnih vaških straž. Po skoraj enem letu je država vendarle ugotovila, da ne gre za nekakšno sprevrženo taborništvo, temveč za zelo nalezljive zamisli, ki utegnejo že jutri postati strašljive. Gre pri vsem tem za varnostni ali bolj politično-propagandni projekt? O tem se bo v tokratni oddaji spraševal voditelj Robert Škrjanc. Gosti so: - Andrej Rupnik, nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), - dr. Branko Lobnikar, Fakulteta za varnostne vede, - dr. Iztok Prezelj – Fakulteta za družbene vede, katedra za obramboslovje in - dr. Damir Črnčec, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, odgovoren za področje nacionalne varnosti
Slovenija velja za državo, v kateri sta položaj otrok in kakovost njihovega življenja na visoki ravni, a še vedno 45 tisoč otrok živi pod pragom revščine, prav tako državo pestijo slaba mreža strokovne pomoči za otroke v duševni stiski, niz drugih težav na področju zdravstva ter težave z romskimi otroki pri zagotavljanju njihovega dostopa do vode, elektrike in izobraževanja, kršene so tudi pravice otrok migrantov brez spremstva. Zakaj Slovenija ne najde rešitev tudi za najranljivejše skupine otrok in kakšna je vloga konvencije danes? O tem Špela Šebenik v ločenem pogovoru z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, gosti v studiu pa bodo: - Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, - Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije in - Tomaž Bergoč, direktor Unicefa Slovenije.
Neveljaven email naslov