Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4603 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, - Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji. Predstavljamo tusi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.
Vojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: - Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana, - dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede, - dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja.
Poročanje o pripravljenosti vojske je tokrat sovpadlo z rusko agresijo na Ukrajino. Čeprav Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je jasno, da so se politične in varnostne razmere spremenile v tolikšni meri, da je na mestu vprašanje, ali so vojaški nakupi, ki so v teku, še vedno potrebni in ali ne bi bilo bolje predvolilni čas izkoristiti za razpravo in iskanje širokega konsenza o naših pogledih na varnostna vprašanja in evropski obrambni sistem in o tem, kam v skladu s tem investirati. O tem voditelj Robert Škrjanc s ključnimi odločevalci. Gostje: - generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, - Matej Tonin, minister za obrambo, - Boštjan Šefic, svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost, - dr. Jelena Juvan, predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede.
Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji - prevozniki blaga po železnici in cesti, ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle. Gostje: - Matjaž Kranjc, Slovenske železnice - Infrastruktura, - Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor, - Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo, - Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge. Predstavljamo pa tudi dve stališči v posnetih izjavah: - Rok Svetek, AdriaKombi, - Jadran Bajec, Projektni svet za civilni nadzor projekta drugi tir.
Vstopili smo v tretji teden vojne v Ukrajini. Nesmiselne, kaotične, brezizhodne. S porušenimi porodnišnicami, napadenimi humanitarnimi koridorji in tveganimi ravnanji v nekdanji nuklearki. Sprašujemo se, ali so izmučeno ukrajinsko vodstvo bolj razočarali brezplodni diplomatski pogovori z agresorjem ali neusmiljena realnost evropskih voditeljev glede prošnje za članstvo v Uniji. V Versaillesu so ti iskali predvsem poti za večjo neodvisnost Evrope na obrambnem in energetskem področju. Posledice čuti tudi Slovenija, v oddaji med drugim komentiramo vrste pred bencinskimi servisi in sredino stavko v šolstvu. V kritičnem pregledu tedna z Alenko Terlep pa tudi o smučarskem prazniku na Vitrancu, kjer končno spet pričakujejo tudi gledalce.
Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti: dr. Jure Požgan, FDV Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve
Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo med 600 in 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti na pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna. O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki - Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ, - Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, - Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot milijon in pol ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Nataša Potočnik, direktorica Direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve, - Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, - Franci Zlatar, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji.
Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu: - Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, - Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, - Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije. Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
Za nami je tesnoben teden pod grozljivimi in sramotnimi oblaki vojne na evropskih tleh. Ruske granate so deževale na ukrajinska mesta. Milijon žensk in otrok so pognale z domov, Evropska unija jih za zdaj sprejema z odprtimi rokami. Šokirana nad teptanjem temeljnih mednarodnopravnih načel in človečnosti je privolila v tektonske premike v svojih politikah, med drugim v financiranje oboroževanja. Ocenjujemo gospodarsko škodo – tudi pri nas - in žrtve na področju okolja zaradi zagotavljanja energetske oskrbe. Preverjamo, kako smo doma pripravljeni na večje število ukrajinskih beguncev. Kritični pregled tedna tokrat z Majo Derčar.
V Pekingu bo v petek znova zagorel olimpijski ogenj, tokrat za začetek paraolimpijskih iger. Parašportniki se tja odpravljajo pod vtisom pred dobrim tednom končanih 24. zimskih olimpijskih iger, na katerih je Slovenija osvojila 7 odličij. Ob organizacijskih vidikih iger v Pekingu ter prihodnosti olimpijskega gibanja pod drobnogled postavljamo dve tradicionalno zelo uspešni slovenski športni panogi, alpsko smučanje in smučarski skoki. Gostje voditelja Aljaža Golčerja bodo vodja panoge za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Slovenije Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije Miha Verdnik ter reporterja športnega uredništva Radia Slovenija na ZOI v Pekingu Igor Tominec in Dare Rupar.
Rusija napada Ukrajino, Zahod pa je za bojišče z Rusijo izbral gospodarstvo. Sankcije proti ruski federaciji so obsežne in stroge, njihov namen je sprožiti finančno krizo v Rusiji in jo ekonomsko spraviti na kolena. Zato so zamrznjena tudi sredstva oziroma tuje rezerve, s katerimi ruska centralna banka razpolaga v tujini. Vrednost rublja je dramatično padla, velik tuji kapital se umika iz federacije. Po drugi strani pa sankcije in posledice vojne tepejo podjetja na Zahodu, med njimi v Sloveniji. Če se bo konflikt nadaljeval, je naše gospodarstvo ne bo odneslo brez izgub, skrbijo pa tudi višje cene energentov. O gospodarskih posledicah vojne v Ukrajini voditeljica Maja Derčar s sogovorniki. Gostje: - Aleš Cantarutti, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, - Dušan Olaj, lastnik podjetja Duol, - Luka Flere, član uprave Generali Investments, - Lan Filipič, direktor v družbi Deloitte Slovenija, - Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo na MGRT.
Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti. Sogovorniki: - Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert, - Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in - prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
Vojna v Ukrajini je po nekaj dneh jasno pokazala, da se njene razsežnosti ne omejujejo samo na območje neposrednih konfliktov. Tako kot si strokovno analizo zaslužijo njeni vojaški vidiki, jedrska grožnja, pa potek invazije in obrambe, je treba pokomentirati tudi odzive v mednarodni skupnosti. Vojna je z domov proti Zahodni Evropi pognala več sto tisoč napadenih Ukrajincev. Severnoatlantsko zavezništvo se je znašlo v prelomnih trenutkih. Kako se na brutalni konflikt odziva zahodni svet, kakšen je odziv Evropske unije, kakšen Slovenije? To je nekaj tem, ki zahtevajo odgovore. Iz Moskve se bo oglasila dopisnica Vlasta Jeseničnik, odzive Evropske unije bo komentiral dopisniški kolega iz Bruslja Igor Jurič. Boštjan Anžin na ukrajinsko-romunski meji spremlja eksodus beguncev, Polona Fijavž je v Berlinu priča zasukom nemške prisotnosti na mednarodnem prizorišču. Gosta voditelja Luke Robida bosta še profesorja: – Iztok Prezelj, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, strokovnjak za obramboslovje, – Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose FDV, Univerze v Ljubljani.
Evropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.
Rusija je davi sprožila obsežno invazijo na vzhodno Ukrajino, od koder iz več mest poročajo o silovitih eksplozijah, pa tudi o prvih smrtnih žrtvah. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, napovedane so tudi dodatne sankcije proti Rusiji. Kaj bo sledilo, kako se bo širil vojaški konflikt, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice, o vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z dopisniki iz Rusije, Nemčije, Bruslja, ZDA in Srbije ter obramboslovko Jeleno Juvan iz Fakultete za družbene vede in poznavalcem razmer na V Evrope Denisom Mancevičem. Voditelj bo Miha Lampreht.
V parlamentarnem postopku je predlog novega zakona o varstvu okolja. Ta med drugim celovito ureja ravnanje z odpadno embalažo. Zdajšnji sistem ne zagotavlja odgovornega ravnanja z omenjeno embalažo in ne dosega okoljskih ciljev. Ena od ključnih novosti se tako nanaša na ureditev sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti in s tem povezane ustanovitve ene organizacije za ravnanje z odpadki za en snovni tok. Bo to ustavilo domnevno neupravičeno kovanje dobičkov, ki ga omogoča zdajšnji razkrojen sistem? O tem in o izzivih vzpostavitve kavcijskega sistema za odpadno embalažo bo tekla beseda v Studiu ob 17 h z voditeljico Jernejko Drolec. - Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor; - Antonija Božič Cerar, svetovalka generalnega direktorja GZS; - Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač Slovenije pri GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij; - Sebastjan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva in - Erika Oblak, vodja projekta Zaprimo krog iz društva Ekokrog.
Zgodilo se je, kar smo upali, da se ne bo, čeprav ni bilo izključeno. Priznanje Luganska in Donecka je bistveno bolj nevarno kot ruski vojaški odgovor na gruzijsko vojaško provokacijo leta 2008 v Južni Osetiji. Takrat je ruska vojska prvič po hladni vojni napadla svojo sosedo. Zdaj je bistveno bolj zapleteno. Ne glede na Putinov poskus revizije zgodovine v njegovem nagovoru je priznanje nedopustno, še manj pa posledična vojaška akcija. Putin, podobno kot v primeru zasedbe polotoka Krim leta 2014, izvaja nevarno politiko zaščite rusko govorečega prebivalstva. Ukrajina je 30 let neodvisna in samostojna država. Putin je prestopil Rubikon in geopolitični zemljevid Evrope se spreminja. Najbrž posledično sledi najhujša zaostritev odnosov med zahodom in Rusijo. Prisluhnite Studiu ob 17ih, voditelj Miha Lampreht. Gosti: Vlasta Jeseničnik, RTV dopisnica iz Moskve Andrej Stopar, RTV dopisnik iz Washingtona, Mojca Širok, RTV dopisnica iz Bruslja, Branko Soban, publicist in komentator
Pomlad počasi prihaja v mesto, bodo z njo prišli tudi turisti? Čeprav so – vsaj na začetku covida – ljudje iskali odmaknjene kraje, so na svojih potepanjih po tujini vedno bolj željni tudi mestnega utripa. Kako kaže slovenskim mestom? Na kako močno odvisnost od turizma je pokazala korona? Kako kljub ukrepom gostom pričarati pristno in prijetno izkušnjo? Zakaj se je pomembno povezovati z mestnim zaledjem? Kako se bojujejo za preživetje mestni hoteli? S kakšnimi programi vabijo turistični vodniki? Naši dopisniki bodo preverili tudi turistični utrip v Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju. Gostje bodo: - Petra Stušek, direktorica Zavoda Turizem Ljubljana, - Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije, - Sandi Kovačevič, direktor Hotela Cubo, - Mateja Kregar Gliha, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov - in Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor.
Kako smo čakali na ruski napad Ukrajine, kako smo sprejeli dobitnike medalj iz Pekinga, kaj je prinesla stavka v zdravstvu in ali so Berlinale res zavzele filmarke. Tudi ta teden je zaznamovala najhujša zaostritev zahodno-ruskih odnosov po hladni vojni. Ugibali smo, kako verodostojni so ameriški obveščevalni podatki in ali bo Rusija res napadla Ukrajino po koncu olimpijskih iger v Pekingu. Medtem ko so tam še pisali olimpijske zgodbe, so se naši dobitniki medalj vrnili domov s sedmimi kolajnami. Komentiramo, kakšen pečat je igram pustila pandemija, napovedujemo pa tudi sproščanje proti-covidnih ukrepov doma in ob odhodu v tujino – kar med skorajšnjimi počitnicami načrtuje veliko Slovencev. Ocenjujemo izplen stavke v našem zdravstvu in posledice razsodbe o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava v Uniji. Sprašujemo se tudi, ali so Berlinale tokrat res zavzele (tudi slovenske) filmarke in kako postpandemičen je tokratni festival. Kritični pregled tedna danes s Heleno Lovinčič.
Neveljaven email naslov