Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4603 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ni se še končal prvi teden olimpijskih iger, ko je bilo že jasno, da bodo to najžlahtnejše olimpijske igre za Slovenijo. Zlata Primož Roglič in Benjamin Savšek, srebrna Tina Trstenjak in bronasti Tadej Pogačar so pisali zgodovino. Vrhunski uspehi in plemenite zgodbe teh in drugih olimpijcev ter veselje športnih navdušencev so zasenčili vse drugo – sicer skromno - poletno dogajanje. V oddaji med drugim ocenjujemo prvi del počitniške sezone, raziskujemo ozadje fiaska z aplikacijo za preverjanje pogojev PCT na primer v gostinstvu in se sprašujemo, komu koristijo poplave kot prvovrstna tema nemške kampanje pred septembrskimi volitvami. Kritični pregled tedna z Jolando Lebar.
Digitalne platforme so povsem spremenile način, kako kupujemo, rezerviramo počitnice, kupujemo, naročamo hrano ali prevoz. Uporaba priročnih aplikacij vpliva tudi na odnos med delodajalcem in delavcem. Zlorabe, ki so se dogajale že doslej, se pri teh poslovnih modelih le še poglabljajo, opozarjajo strokovnjaki. Preprečijo jih lahko ustrezna pravila in nadzor, kar je naloga države. Kaj so prednosti in pasti platformne ekonomije in kako utegne določati 21. stoletje v reprizi pogovora Nine Slaček z ekonomistko, sociologom in pravnico. Gostje: - dr. Polona Domadenik, Ekonomska fakulteta v Ljubljani - dr. Gorazd Kovačič, Filozofska fakulteta, - dr. Luka Tičar, Pravna fakulteta v Ljubljani.
V času po epidemiji v slovenske gore zahaja vse več obiskovalcev, zato so pogostejše tudi gorske nesreče. Razmere v visokogorju so še vedno zahtevne, gorski reševalci in helikopterske posadke pa so vse bolj obremenjeni. Letos so imeli že 330 posredovanj. V planinskih kočah veljajo omejitveni ukrepi, kako se oskrbniki prilagajajo in kako jih spoštujejo planinci, koliko poti čaka na obnovo in kako zahtevno je gorsko reševanje za helikopterske posadke. Terenski Studio ob sedemnajstih z Vršiča pripravljajo tonska mojstra Blaž Kumše in Vladimir Jovanovič ter voditeljica Aljana Jocif. Gostje: - Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije, - Janez Rozman, predsednik Gorsko reševane zveze Slovenije, - podpolkovnik Robert Špernjak, namestnik poveljnika 15. polka vojaškega letalstva, - Miha Noč, načelnik društva GRS Kranjska Gora, - Aljaž Capuder, oskrbnik Tičarjevega doma na Vršiču.
Rast, ki jo opažajo na področju avtodomarstva, je izjemna. Slovenska podjetja, ki se uvrščajo v sam evropski vrh proizvodnje avtodomov, so povsem zasedena z naročili za vsaj leto dni naprej. Tudi do rabljenega avtodoma ali avtodoma za najem je zdaj težko priti. Po drugi strani nov način preživljanja počitnic prinaša izzive v skoraj vse slovenske občine. Postajališča za avtodome v posameznih delih Slovenije so napolnjena do zadnjega kotička. Kako je na nove trende preživljanja počitnic, ki jih prinaša avtodomarstvo, pripravljen slovenski turizem? Smo se znali prilagoditi in pripraviti ponudbo tudi zanje? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniki in gosti. Gostje: - Peter Misja, podpredsednik Turistične zveze Slovenije in župan Občine Podčetrtek, - Dušan Skerbiš, vodja projekta Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji in župan Občine Mirna, - Primož Tertinek iz koroškega podjetja Roberta, - Marjan Krempl, predsednik Caravaning Club Slovenija.
V domovih za starejše kronično primanjkuje kadrov, saj so pogoji dela zelo zahtevni. Kadrovski normativi so zastareli, to se je še posebno razgalilo v času epidemije. Po mnenju stroke bi za nego in boljšo kakovost življenja stanovalcev potrebovali kar dodatnih 3.000 zaposlenih. Odprto vprašanje ni samo, kje dobiti ustrezne ljudi, ampak tudi, kdo jih bo plačal – teh stroškov namreč ne bi smeli prevaliti na stanovalce. Kdaj bomo vendarle dobili nove normative, zakaj pogajanja še niso dala rezultatov? Kakšne so razmere v domovih, zakaj ostajajo postelje nezasedene? Kakšna je izkušnja z epidemijo in kako so pripravljeni na naslednji val, o tem voditeljica Alenka Terlep z dopisniki in gosti. Gosti: - Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, - Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov S Slovenije, - Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost.
Dogodek tedna je brez dvoma začetek zelo posebnih olimpijskih iger v Tokiu - brez gledalcev in marsikaterega zvezdnika in z velikimi pričakovanjih glede slovenskih uvrstitev. Doma so stekli postopki za graditev drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in sprožili za zdaj presenetljivo argumentirano javno razpravo. Odločitev za ali proti bo v vsakem primeru težka. Začel se je četrti val epidemije in z njim nov vladni pristop k cepljenju – med drugim brez brezplačnega testiranja – ter z novim načrtom za skrajševanje med epidemijo še podaljšanih čakalnih vrst v zdravstvu. Komentiramo tudi začetek pogajanj evropskih držav o novem zakonodajnem svežnju za upočasnitev podnebnih sprememb ter gledamo v bruseljsko zrcalo (tudi našim) pravosodju in medijem. Kritični pregled tedna tokrat s Simeono Rogelj.
V Tokiu se z enoletno zamudo začenjajo težko pričakovane olimpijske igre. Zaradi strogih protivirusnih ukrepov bodo to igre brez gledalcev, tudi brez marsikaterega športnega zvezdnika. Imena v slovenski odpravi pa obetajo morda celo najuspešnejše igre doslej. O tem, prvih vtisih iz mehurčka v Tokiu, pa tudi o marketinškem ozadju v Studiu ob 17-ih Uroš Volk s sodelavci in gosti. Gostje: - Tomaž Ambrožič, direktor podjetja Sport Media Focus, - Beno Lapajne, zastavonoša na igrah v Atenah 2004, nekdanji kapetan rokometne reprezentance, - Boštjan Reberšak, urednik Športnega programa Radia Slovenija in vodja ekipe v Tokiu.
Kako zvišati produktivnost v Sloveniji? Odgovor je prinesla pandemija: produktivnost poganjata inovativnost in digitalizacija. Katera podjetja so bila med pandemijo najuspešnejša, katere panoge so zmagovalne, kje je naša država po inovativnosti in digitalizaciji v primerjavi z drugimi evropskimi državami in predvsem, ali smo na črpanje evropskih milijard, ki nam lahko produktivnost pomembno dvignejo, pripravljeni? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s podjetniki in gostoma v studiu. Gosta: – dr. Aleš Ugovšek, vodja tehnološkega razvoja in inovativnosti na GZS, – dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj.
V Sloveniji se prepočasi povečuje število tistih, ki se odločijo za cepljenje proti covidu. V skladišču Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na zalogi kar milijon doz cepiva proizvajalcev Pfeizer, AstraZeneca, Moderna in Janssen. Tudi pri nas podatki potrjujejo, da prevladuje bolj kužna različica delta. Ker je cepljenje proti covidu po besedah ministra Poklukarja "najpomembnejši projekt današnjega časa", je nujno poznati odgovore na ključna odprta vprašanja. O vprašanjih novinarjev in poslušalcev voditelj Iztok Konc s strokovnjaki in politiki. Gostje: – minister za zdravje Janez Poklukar, – vodja svetovalne skupine dr. Mateja Logar, – direktor ZD Kamnik, družinski zdravnik Sašo Rebolj, – predavatelj na Fakulteti za farmacijo dr. Borut Štrukelj.
Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske uniji je tudi priložnost za turistično promocijo države. Naša država si prizadeva, da bi glede na zdravstvene razmere čim več dogodkov lahko uresničili klasično, ne virtualno. Na Brdu pri Kranju so tik pred začetkom predsedovanja dobili najsodobnejši hotel, bo to tudi zares osrednji hotel slovenskega predsedovanja ? Voditeljica Aljana Jocif z gosti v terenski oddaji na posestvu Brdo tudi o sloganu, protokolarnih darilih in priložnostih za večjo ter dolgoročno turistično prepoznavnost države, ki je tudi prva država, kjer za kulinarična razvajanja skrbi kuharski mojster z Michelinovo zvezdico. Gostje: - Domen Petelin, vladni uradni govorec predsedovanja, - Marjan Hribar, direktor JGZ Brdo, - Tomaž Rogelj, direktor Turizma Bled, - Tomaž Kavčič, kuharski mojster.
Evropska komisija je predstavila podnebni zakonodajni sveženj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Načrt je ambiciozen, pravijo v Bruslju, okoljevarstveniki pa, da so koraki premajhni, napačni ali zavajajoči. Skrb za okolje, konkretno vodo, pa je na referendumu jasno izrazilo več kot 677 tisoč slovenskih volilcev, ki so zavrnili nameravane vladne spremembe zakona o vodah. Glasovanje morda nakazuje prihodnjo smer političnega delovanja in tematik. V ospredju so bile tudi napovedi novega referenduma, in sicer o demografskem skladu. Na tujem so oči uprte v protestno vrenje na Kubi. V Cannesu se končuje filmski festival; športno dogajanje pa med drugim zaznamuje pričakovanje vrhunca kolesarske dirke po Franciji. Vse to in še več osvetljujemo v Tedenskem aktualnem mozaiku z Majo Derčar.
V Ljubljani se je začel eden od največjih mednarodnih zborovskih festivalov Europa Cantat. Organiziranje dogodka je bilo zaradi zdravstvenih razmer zelo zahtevno, tudi program je spremenjen in skrajšan, pa vendar: slovenska ustvarjalnost se bo v šestih dneh predstavila mednarodni javnosti, domača pa bo spoznala tudi nekatere vrhunske tuje zasedbe in ustvarjalce. O pomenu in programu festivala voditeljica Anamarija Štukelj Cusma in gosta: - Mihela Jagodic, programska vodja festivala, članica odbora Evropske zborovske zveze, - Damijan Močnik, podpredsednik glasbene komisije Europa Cantat festivala, skladatelj in dirigent.
Evropska komisija predstavlja podnebni sveženj z naslovom Pripravljeni za 55. Gre za načrt ukrepov zmanjševanja količine izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030. Ukrepi obsegajo vsa področja in naj bi zelo vplivali na naš način življenja. Kako zagotoviti pravično doseganje podnebne nevtralnosti? In kako o nujnosti ukrepanja prepričati gospodarstva, ki še vedno močno temeljijo na premogu? O vsem tem voditeljica Špela Novak in gostje: - Ulla Hudina Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire, - Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, - Andrej Gnezda, nevladna organizacija Umanotera.
Predstavljamo vsebino zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije. Predstavniki turističnega gospodarstva, ki so jim namenjeni ti ukrepi, pojasnjujejo, pred katerimi izzivi so po epidemiji ter kakšne bodo posledice vladnega ignoriranja najbolj nujnih ukrepov. Avtorica je Simeona Rogelj.
Volivci so se zgrnili na volišča in z veliko večino zavrnili vladne spremembe Zakona o vodah. Kakšno politično sporočilo so poslali vladi? So se odločali le na podlagi vsebine zakona in volilne kampanje? Ali je bil motiv za udeležbo na referendumu politične narave in je šlo za nasprotovanje vladi Janeza Janše, ki jo – sodeč po raziskavah javnega mnenja – podpira manj kot tretjina državljanov? ? O teh in drugih političnih vprašanjih voditelj Aleš Kocjan s kolegi ter gostoma v studiu. Gosta: - Pavle Gantar, sociolog, nekdanji minister za okolje in prostor, - Marko Balažic, politični analitik.
Premier Janez Janša je najprej v slovenskem in nato v evropskem parlamentu predstavil program slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Poleg pohval in spodbud je požel predvsem kritike in opozorila na področjih vladavine prava in medijev. Teden je minil tudi v znamenju kampanje, zapletov in predčasnega glasovanja pred referendumom o pitni vodi. Bolj kot politika pa je za poletni nemir skrbelo širjenje različice koronavirusa delta, cepljenje je potekalo prepočasi. Športno veselje nam je ta teden z uvrstitvijo na olimpijske igre prinesla košarkarska ekipa. Vse to in še veliko več v Tedenskem aktualnem mozaiku. Pripravila ga je Zdenka Bakalar.
Vroče poletje je dodatno razgrel Zakon o vodah. Vlada je vanj vnesla spremembe, zaradi katerih je Gibanje za pitno vodo vložilo pobudo za referendum. Predlogu zakona so očitali dovoljevanje posegov in uveljavljanje zasebnih interesov na vodnih in priobalnih zemljiščih. V nedeljo, 11. julija, so volivci odločali, ali spremembe podpirajo. V posebni četrtkovi oddaji z začetkom ob pol petih smo na Prvem programu soočili mnenja številnih organizatorjev kampanje, torej tistih ZA zakon in onih PROTI. Soočenje v velikem studiu sta vodili Sabrina Mulec in Alenka Terlep.
Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so do stalnega ali začasnega spremljevalca upravičeni le slepi ter težje in težko gibalno ovirani otroci, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo, ki jih izvajajo redne osnovne in srednje šole. Spremljevalci so jim dodeljeni za izvajanje fizične pomoči. Drugi otroci s posebnimi potrebami – dolgotrajno bolni, slabovidni, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskim motnjami − so le izjemoma upravičeni do začasnega spremljevalca. Zakaj te pravice nimajo tudi otroci, ki potrebujejo stalno ali začasno pomoč spremljevalca in ta ni povezana s fizično pomočjo? Spremljevalci poskrbijo za to, da so ti otroci čim bolj vključeni v šolski sistem. To pa vpliva na njihov čustveni in socialni razvoj ter na uspešnost pridobivanja znanja. Kakšni so postopki za pridobitev začasnega oziroma stalnega spremljevalca, kako je z njihovo izobrazbo in financiranjem zaposlitve? Odgovore so iskali voditeljica Petra Medved in sogovorniki: - Sabina Korošec Zavšek, predsednica nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, - Natalija Vovk-Ornik vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda RS za šolstvo, - Ina Kreft Toman, ravnateljica Mladinskega doma Jarše v Ljubljani, - Mitja Svete, oče otroka z avtizmom.
V Sloveniji smo dobili poenotene smernice o priporočeni povprečni uporabi zaslonov v prostem času pri otrocih in mladostnikih. Otroci od 10 do 12 leta naj ne bili izpostavljeni zaslonom več kot uro in pol na dan, najstniki do 18 leta ne več kot 2 uri. Kako realne so te smernice? In kako staršem dojenčkov in malčkov približati dejstvo, da mobilni telefon ali televizija nista primerno sredstvo za tolažbo, kaznovanje, nagrajevanje, preganjanje dolgčasa ali vzpostavljanje dnevne rutine? O novih smernicah in negativnih posledicah prevelike izpostavljenosti zaslonom v reprizi pogovora voditeljica Špela Šebenik in gostje: -\tdr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, -\tMaja Vreča, sodelavka projekta Safe.si, Arnes, -\tdr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije, Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo, -\tNevenka Zavrl, dr. med., spec. pediatrije , Razvojna ambulanta, Zdravstveni dom Ljubljana.
Uporaba umetne inteligence je v slabih dveh desetletjih v temeljih spremenila način, kako komuniciramo, se informiramo, kako raziskujemo, načrtujemo, kako se odločamo. Tehtna so opozorila, da danes v pomembni meri prispeva h krhanju demokratičnih ureditev, omejuje svobodo posameznikov in poglablja obstoječe družbene neenakosti. Kako tej ključni tehnologiji 21. stoletja postaviti jasne okvire delovanja in kaj je za to potrebno, o tem voditeljica Nina Slaček s sogovorniki. Gostje: - Gregor Strojin, predsednik Ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI), - dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino in vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), - Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član in soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI), - Samo Zorc, Ministrstvo za javno upravo, koordinator nedavno sprejetega Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v RS do leta 2025.
Neveljaven email naslov