Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4603 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Epidemija covida je razgalila šibke točke slovenskega zdravstva; vendar ni vse črno-belo. Nikoli ni zmanjkalo postelj za najhujše bolnike, obolele za covidom, in dobili so najboljšo zdravstveno oskrbo. V istem obdobju pa marsikdo ni mogel priklicati svojega izbranega zdravnika, že načrtovani nenujni pregledi pa so bili preloženi. Med omejitvami sta zastala diagnostika in zdravljenje rakavih in srčno-žilnih obolenj, podaljšale so se čakalne dobe za številne preglede in posege. Ker virus ostaja z nami, bo voditelj Iztok Konc s sogovorniki ugotavljal, kakšna je škoda in kakšna bo strategija našega zdravstvenega sistema v prihodnje. Sodelovali bodo: - dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta, - zdravnica Tea Stegne Ignjatovič, strokovna direktorica ZD Ljubljana, - dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor, - in dr. Samo Zver, predstojnik KO za hematologijo v Ljubljani. Posebej za našo oddajo je o teh izzivih govoril tudi minister za zdravje Janez Poklukar.
Zaznamovanje 8. marca kot mednarodnega dneva žensk ne spada v zgodovino. Svetovni voditelji govorijo o izzivih. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen opozarja na enako plačilo za enako delo ne glede na spol in predlaga konkretne ukrepe po vsej Uniji. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres opozarja na prevlado moških v svetu ter poudarja, da je čas pandemije covida dokazal moč in učinkovitost žensk na vodilnih položajih. Tudi v Sloveniji je izzivov veliko – najnovejši je povezan z afero o spolnem nadlegovanju žensk v akademskem okolju. O razmerah in odprtih vprašanjih voditeljica Darja Groznik in gostje: - Vlasta Nussdorfer, svetovalka v Uradu predsednika Republike, - Ljudmila Novak, poslanka v Evropskem parlamentu, - dr. Metka Mencin Čeplak s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - dr. Aida Kamišalić Latifić, s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
V petkov Studio ob 17-ih se seli kritični pregled dogodkov iztekajočega se tedna, osveženi Tedenski aktualni mozaik. Pod taktirko Špele Novak komentiramo najnovejše odločitve v boju proti epidemiji – od zapletov z novimi različicami virusa do cepljenja šolnikov in vračanja dijakov v šole. Osvetjujemo ozadje političnih bitk za razdelitev evropskih milijard za okrevanje in za upravljanje državnega premoženja v prihodnje. Spremljamo bruseljske poteze glede svobode medijev v Sloveniji, predvsem pa na Madžarskem ter komentiramo ameriške zunanjepolitične premike. Tedenski mozaik odslej ob petkih ob petih na Prvem, v spletnem arhivu in med podkasti.
Slovenska obala je kratka in njen akvatorij je omejen, a Slovenija se je pred tremi desetletji odločila, da bo njena gospodarska in razvojna politika tudi pomorsko usmerjena. Ali smo spoštovali to zavezo, so temelji pomorstva res vse bolj trhli, kje so naše ladje, ladjarji in pomorščaki? O tem voditeljica Lea Širok z gosti. Pa tudi o pred dnevi končani javni razgrnitvi prvega Pomorskega prostorskega načrta, razvoju Luke Koper in graditvi drugega železniškega tira. Gostje: - Jadran Klinec, direktor Uprave za pomorstvo, - Dimitrij Zadel, predsednik uprave Luke Koper, - Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet, - Matej Muršec, študent Fakultete za pomorstvo in promet.
Novela zakona o vrtcih, sprejeta januarja, staršem, ki imajo v vrtec vključena dva otroka, spet zagotavlja brezplačen vrtec za mlajšega otroka, pa tudi za vse naslednje. Hkrati bolje ureja varstvo predšolskih otrok na domu, zagotovila naj bi, da se afera Kengurujček ne bo več ponovila. Spremembe, začnejo veljati s septembrom. Kaj prinašajo vrtcem, kaj uporabnikom? Kako je z investicijami v vrtce in z uresničevanjem prostorskih normativov? Vrtci se v zadnjem letu soočajo tudi z zaostrenimi razmerami zaradi epidemije, kako na te odgovarjajo zakonodaja, pravilniki in protikoronski svežnji urepov? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenija, - Jasna Gabrič, županja Trbovelj in podpredsednica Skupnosti občin Slovenije, - Vida Starič Holobar, vodja sektorja za predšolsko vzgojo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Pogovarjali smo se tudi s predsednico Združenja zasebnih vrtcev Slovenije Tajo Steblovnik, naša dopisnica Sabrina Mulec pa je v Postojni obiskala varuhinjo predšolskih otrok na domu Mojco Smajila.
K rdečemu planetu so nedavno ena za drugo prispele odprave Združenih arabskih emiratov, Kitajske in Združenih držav Amerike. Slednja je tudi že silno uspešno pristala v kraterju Jezero, pospremljena s sploh prvim posnetkom spusta na drugi planet. Kitajci pristanek načrtujejo čez nekaj mesecev. Nacionalna pestrost teh misij hkrati kaže, da se resne vesoljske ambicije danes širijo na nove države. Obenem je po dolgih desetletjih dolgoročnejša navzočnost človeka na Luni ali Marsu spet bolj v ospredju domišljije – in tudi resnega načrtovanja. Ključni motor nove vesoljske tekme pa so predvsem uspehi kitajskega vesoljskega programa, ki tudi ZDA silijo k načrtovanju mnogo bolj smelih misij, kot bi si jih Američani zastavili sami. Tekma med aktualnima gospodarskima velesilama bo brez dvoma potekala tudi v vesolju. V njej utegnejo imeti tokrat pomembnejšo vlogo tudi zasebna podjetja. Kaj nam bo prinesla nova vesoljska tekma, v Studiu ob 17ih preverjajo voditeljica Nina Slaček in gosti: - astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko UL; - Aljoša Masten, MMC; - Nina Pejić, mlada raziskovalka na FDV na področju mednarodnih odnosov, ki se posveča Kitajski; - Boris Knific, urednik revije Obramba.
Države članice Evropske unije, tudi Slovenija, morajo do konca aprila v Bruselj poslati načrte za okrevanje in odpornost, ki bodo podlaga za razdelitev 750 milijard evrov iz lani dogovorjenega novega evropskega instrumenta. Gre za ključni nacionalni načrt investicij in reform za izhod iz krize ter vizijo prihodnjega razvoja države, da bo gospodarstvo odporno na prihodnje krize. Kaj je v slovenskem načrtu za okrevanje, ki je končno dostopen javnosti? Kako druge članice pripravljajo omenjeni dokument in kako ambiciozne so, z voditeljico Sandro Krišelj, našimi dopisniki in gosti v studiu. To so ekonomista in profesorja Marko Pahor in Bogomir Kovač ter glavni analitik GZS Bojan Ivanc. Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.
Leto 2021 na športnem področju prinaša več tekmovanj kot lansko. Poleti naj bi se z enoletnim zamikom odvila evropsko nogometno prvenstvo in olimpijske igre. Vidno vlogo pri organizaciji velikih športnih dogodkov letos igra tudi Slovenija. Na Pokljuki je bilo pravkar končano svetovno biatlonsko prvenstvo. Tudi o svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Italiji, bližajočem se svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu na Rogli pa z avtorjem oddaje Aljažem Golčerjem. O finančnih, športnih in zdravstvenih vidikih tovrstnih tekmovanj razmišljajo generalni sekretar organizacijskega odbora Pokljuka Tim Farčnik, direktor tekmovanj pri Mednarodni biatlonski zvezi Borut Nunar, zdravnik slovenske smučarske reprezentance dr. Matjaž Turel, poslovni direktor in namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije Matic Švab ter namestnica generalnega sekretarja tekmovanj na Rogli Iva Polanec.
Invalidska podjetja zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kljub temu so ta podjetja na trgu, soočajo se s konkurenco in dosegati morajo enako kakovost storitev in izdelkov kot druga podjetja. Zato morajo izvajati različne programe, ki jim omogočajo uspešno gospodarjenje na trgu, hkrati pa morajo biti prilagojeni delovni zmožnosti invalidov. S kakšnimi težavami se srečujejo ta podjetja — tudi med epidemijo — kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo in kakšne so spodbude za delodajalce, če zaposlijo invalida? O vsem tem voditeljica Petra Medved s sogovorniki. Gostje: • Milena Sisinger, direktorica invalidskega podjetja Bodočnost Maribor, • Mateja Toman, zaposlena v invalidskem podjetju Birografika Bori, • Tomaž Čučnik, poslovodni sekretar Zavoda invalidskih podjetij Slovenije, • Karl Destovnik, predsednik Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji.
Kakšna je vloga bitcoina in drugih kriptovalut v finančnem in v realnem svetu ter predvsem kako svetla je njihova prihodnost? Pa tudi v kolikšni meri so digitalne valute sploh regulirane in kako resno grožnjo predstavljajo obstoječim valutam? O vsem tem v Studiu ob sedemnajstih voditeljica Urška Jereb z gosti. Gostje: - dr. Marko Pahor iz ljubljanske Ekonomske fakultete, - Aleš Špetič, generalni direktor tehnološkega podjetja Klevio, - Jožef Bradeško, viceguverner Banke Slovenije, - Zenel Batagelj, partner v družbi Valicon, - David Vegelj iz spletnega portala Vzajemci.
Če bi bili časi drugačni, bi si gotovo trume turistov privoščile gastronomski užitek v restavracijah slovenskih chefov in chefinj, nagrajenih z Michelinovimi zvezdicami, na turističnih kmetijah in v gostilnah. Če bi bilo drugače, bi se strokovna in laična javnost zdaj udeleževali številnih dogodkov, ki bi jih Slovenija organizirala kot letošnja nosilka naziva Evropska gastronomska regija. A korona nam je določila drugačno realnost, ki se ji moramo prilagoditi. Se bo slovenska gastronomija kljub trenutnemu položaju lahko predstavila svetu tako, kot si zasluži? O vsem tem voditeljica Tina Lamovške in gosti: - dr. Maja Uran Maravič, redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem, - Kaja Sajovic, novinarska kolegica z MMC RTV Slovenija, odlična poznavalka visoke kulinarike, - Barbara Zmrzlikar, vodja sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte na STO, - Luka Košir, chef v Gostišču Grič in ambasador EGR.
Slovenijo bo zajel manjši investicijski in gradbeni val, če bo naša država v prihodnjih nekaj letih uspešno črpala evropski denar za okrevanje. Odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo projektant pri stavbah oziroma kdo bo vodja projekta – to je tisti, ki poveže različne stroke in pridobi gradbeno dovoljenje? Arhitekti nasprotujejo poskusu Ministrstva za okolje in prostor, ki želi z novim gradbenim zakonom to vlogo v večji meri prepustiti inženirjem. Med arhitekti in inženirji se je razvnela intenzivna debata o njihovih vlogah, znanju in posledicah za arhitekturno krajino, če bo vodja projekta za stavbe katerikoli inženir. Inženirsko in arhitekturno stroko bomo soočili v Studiu ob 17ih. Voditeljica Maja Derčar Gostje: • Janez Lajovic, arhitekt, Ab Biro • Mag. Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice IZS; • Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor ZAPS; • Boris Matić, arhitekt, partner v biroju Scapelab, • Andrej Pogačnik, direktor inženirskega podjetja Elea IC.
Enotnemu plačnemu sistemu v javnem sektorju se obetajo spremembe. 12 let po uvedbi je Ministrstvo za javno upravo sindikatom predstavilo izhodišča za prenovo sistema, ki pa naj ne bi bil več enoten. Kaj predlaga vladna stran, kaj o tem menijo sindikati, kaj snovalec obstoječega plačnega sistema in kaj to pomeni za javne uslužbence boste slišali v razpravi voditeljice Katje Arhar s strokovnjaki, sindikalisti in politiki. Gosti: - Boštjan Koritnik, Minister za javno upravo, - Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo, - Jakob Počivavšek, Vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, - Branimir Štrukelj, Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja, - Gregor Virant, nekdanji minister za javno upravo in vodja programa Sigma pri OECD.
Slovenija je glede cepljenja proti covidu med uspešnejšimi državami v Evropi in na svetu. Z enim odmerkom smo cepili že več kot 71.000 najbolj ogroženih prebivalk in prebivalcev. Prav v tem tednu pa pričakujemo največjo pošiljko cepiva do zdaj – približno 38.000 odmerkov. Ali nam bo uspelo prehiteti virus in do poletja cepiti 70 odstotkov populacije? Kdaj bo dovolj cepiva za vse? Kako bo organizirano množično cepljenje, saj gre namreč za velik logističen izziv? Zakaj pa ljudje zbolevajo kljub cepljenju? Odgovore ponujajo avtor voditelj oddaje Iztok Konc in sogovorniki. Gostje: • zdravnica Nadja Šinkovec-Zorko, NIJZ, • državni sekretar Jelko Kacin, nacionalni koordinator za logistiko cepljenja, • dr. Aleš Rozman, Klinika Golnik, • dr. Roman Jerala, Kmeijtski inštitut.
V Sloveniji se po lavinskem katastru, ki ni aktualiziran, vsako leto sproži več kot tisoč 250 plazov. Naša država kljub temu nima organizirane lavinske službe, kakršno poznajo v drugih alpskih državah. Razmere v visokogorju so zaradi obilice snega, pogostega vetra in mraza letos še posebej nepredvidljive in nevarne za obiskovalce gora. Po statističnem povprečju plazovi pri nas na leto zahtevajo eno do dve smrtni žrtvi, zadnja tragična nesreča v ostenju Storžiča, je botrovala preseganju tega števila. V pogovoru z Aljano Jocif tudi o znanju, izobraževanju, priporočilih, izkušnjah in pravi opremi, ki pomembno vplivajo na odločitve za zimske ture v visokogorju in na večjo varnost. Gostje: - Miha Pavšek, Geografski inštitut ZRC SAZU, - Gregor Bahun, Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica - Klemen Volontar, gorski reševalec, vodnik reševalnega psa, inštruktor, miner snežnih plazov, - dr. Iztok Tomazin, gorski reševalec in zdravnik.
Z nedeljskimi regionalnimi volitvami v Kataloniji so stranke, ki zagovarjajo katalonsko neodvisnost, še nekoliko okrepile svoj položaj. To kaže, da katalonsko osamosvojitveno gibanje kljub španski represiji ostaja močno. Tokratne volitve so bile namreč zopet predčasne, kot posledica obsodbe nekdanjega katalonskega predsednika Quima Torre, ki mu je sodišče septembra za leto in pol prepovedalo opravljanje javnih funkcij zaradi neposlušnosti. Prejšnje volitve leta 2017 so bile prav tako predčasne, ker je Madrid razpustil katalonsko vlado, ki je organizirala referendum o neodvisnosti. »Kar zahtevamo, je, da se usedemo za isto mizo in najdemo politično rešitev,« poudarja nekdanji katalonski zunanji minister Raul Romeva, ki tako kot še drugih osem voditeljev prestaja zaporno kazen. Upa tudi, da bo volilni uspeh katalonskih socialistov tudi spodbuda za socialistično vlado v Madridu, da začne vsebinska pogajanja z Barcelono. Katalonska stran zahteva dvoje: amnestijo za politične obsojence in pravico do samoodločbe, to je do izvedbe zakonitega referenduma, na katerem bi Katalonci glasovali o svoji prihodnosti. O vsem tem voditeljica Špela Novak in gostje: - Veronika Rot, prevajalka iz španščine in katalonščine, - dr. Jernej Letnar Černič, profesor prava na Fakulteti za državne in evropske študije, - Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, politični analitik in urednik, - Simona Škrabec, prevajalka in publicistka.
Neuspešno spopadanje z epidemijo covid-19, rušenje ustavne ureditve in krnitev ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti. To so trije ključni očitki iz predloga o nezaupnici vladi Janeza Janše, ki jo je vložila opozicijska koalicija ustavnega loka in za novega mandatarja predlagala prvaka Desusa Karla Erjavca. Kolikšne so možnosti, da ji uspe zbrati potrebnih 46 glasov? Kakšni so možni scenariji za naprej? Kakšno sporočilo daje tik pred odločilnim glasovanjem posredovan predlog za imenovanje Janeza Poklukarja na vrh zdravstvenega ministrstva? Kakšne poteze vlečejo v ozadju, tudi v povezavi z ustanavljanjem demografskega sklada? To je le nekaj vprašanj za razpravo voditeljice Jolande Lebar z analitiki in komentatorji. Sodelujejo: v živo iz državnega zbora naša notranjepolitična komentatorja Tomaž Celestina in Nataša Mulec, v studiu politični analitik Marko Balažic in Goran Novković iz Kluba slovenskih podjetnikov (SBC).
Stanje na področju visokega šolstva se spreminja praktično iz dneva v dan. Vlada je včeraj odločila, da bodo na višjih in visokih šolah ter na fakultetah s ponedeljkom znova dovoljeni izpiti in seminarji do 10 udeležencev, kar Univerze pozdravljajo, hkrati pa poudarjajo, da se s tem sprošča le majhen del študijskih aktivnosti. Tudi študentje na vlado že dlje časa naslavljajo pozive k čimprejšnji normalizaciji študijskega življenja, vključno z bivanjem v študentskih domovih. Dodatno nezadovoljstvo je v preteklih tednih povzročil zamik vladnega soglasja k razpisu za prihodnje študijsko leto in načrt prilagajanja vpisnih mest potrebam na trgu dela. O vsem tem v Studiu ob 17-ih z rektorjem Univerze v Mariboru Zdravkom Kačičem, profesorjem Damijanom Štefancem z ljubljanske Filozofske fakultete in predstavnikom Študentske organizacije Slovenije Andrejem Pirjevcem. Novi državni sekretar Mitja Slavinec je bil na voljo pred dodajo za kratek pogovor.
Kljub povečanju števila poslov konec lanskega leta bo pogled nazaj verjetno pokazal močan vpliv epidemije in ukrepov na število prodaj in nakupov nepremičnin in na njihove cene. Te vztrajno rastejo, med drugim tudi zato, ker se je ponudba novih stanovanj lani še bolj skrčila. O trendih na nepremičninskem trgu, o gradnji luksuznih stanovanj, omejitvah nepremičninskega posredovanja, dejavnosti javnih stanovanjskih skladov in o najemnih razmerjih na poslovnem segmentu voditeljica Maja Derčar in gostje: - Zoran Madon, direktor nepremičninske družbe METROPOLA IN, - Sašo Rink, direktor javnega stanovanjskega sklada mestne občine Ljubljana, - Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami.
Odvzem prostosti kritiku Vladimirja Putina Alekseju Navalnemu je v Rusiji sprožil množične proteste, ki so jih oblasti v kali zatrle. Večina zahodnih držav je zahtevala njegovo izpustitev, kar je Moskva označila za nezakonito vmešavanje v njene notranje zadeve. Zaradi zaostrenih odnosov po neuspešnem obisku zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije Josepa Borrella v Moskvi in po vzajemnem izgonu diplomatov se je tudi diplomacija znašla na razpotju. Hladna vojna ni več ideološka kot včasih, pač pa je geopolitična, pravi voditelj oddaje, dolgoletni dopisnik iz Moskve Miha Lampreht. O Putinovi Rusiji, spopadu za oblast in odnosih s svetom skupaj z njim razmišljajo zdajšnja dopisnica iz Rusije Vlasta Jeseničnik, dr. Denis Mancevič in komentator Branko Soban.
Neveljaven email naslov