Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4603 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pandemska utrujenost po ugotovitvah strokovnjakov zmanjšuje zanimanje za šport, kar ugotavljajo tudi v osnovnih šolah. To pa ni edini vzrok za manjšo motivacijo osnovnošolcev za zimske športe, predvsem alpsko smučanje, ki za številne postaja vse manj dostopno. Šole, ki se zavedajo nujnosti zgodnjega navajanja na šport, vrzeli zapolnjujejo z organizacijo zimskih šol v naravi, kjer pa se srečujejo s številnimi omejitvami in prilagoditvami. Država dejavnosti sicer sofinancira in subvencionira, šole zagotavljajo opremo, nekateri starši pa finančnega bremena za udeležbo otrok ne zmorejo. Kako torej povečati zanimanje za zimske športe, pomembne za zdrav gibalni razvoj otrok in kako najti sistemsko rešitev? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport, - Gregor Pečan, Združenje ravnateljev Slovenije, - Uroš Zupan, Smučarska zveza Slovenije, - predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Ali je prav, da so do denarja Evropske unije upravičene le tiste države članice, kjer je zagotovljeno spoštovanje vladavine prava? Poljska in Madžarska trdita, da za to ni ustrezne pravne podlage v evropskih pogodbah. Na Sodišču Unije sta zato izpodbijali uredbo, ki opredeljuje podrobnosti in postopke. Za to sredo napovedana odločitev je prelomna in bo pomembno zaznamovala izvajanje novega evropskega sedemletnega proračuna in sklada za okrevanje v skupni vrednosti prek 1800 milijard evrov. Prvič v zgodovini povezave je predvideno pogojevanje evropskega denarja z vladavino prava (in sicer na področjih finančnega upravljanja, neodvisnosti sodstva, dostopa do pravnih sredstev), zato je v nekaterih članicah precej vznemirjenja. O odločitvi sodišča, argumentih in posledicah voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: - dr. Veronika Fikfak, profesorica prava človekovih pravic na Univerzi v Koebenhavnu, - dr. Matjaž Nahtigal, profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.
Mladi, rojeni med letoma 1995 in 2010, so po večini še vpeti v izobraževalni sistem, nekateri pa so že stopili na trg dela. Njihove vrednote, navade, pričakovanja in znanja se razlikujejo od prejšnjih generacij. Po baby boom generaciji, ki je prisegala na izobrazbo in trdo delo, po dokaj črnogledi generaciji X, ki daje poudarek kakovostnemu zasebnemu življenju in po vase usmerjenih in sposobnih milenijcih, zdaj prihajajo v ospredje predstavniki generacije Z. Odraščali so s sodobno tehnologijo in internetom ter v času svetovne gospodarske krize. Kakšne vrednote imajo pripadniki generacije Z? V katerih znanjih prekašajo vse prejšnje? Kako delujejo v delovnem okolju in kaj pričakujejo od delodajalcev? Smo kot družba pripravljeni na generacijo Z, ki je najštevilčnejša generacija na svetu? V odgovorih se ne moremo izogniti posploševanju, a so pomembno, ko se s t.im. zoomerji srečujemo kot učitelji, delodajalci, ponudniki blaga in storitev, sodelavci, vodje, odločevalci. O tem v reprizi pogovora voditeljice Špele Šebenik s sogovornicami. Gostje: - sociologinja doc. dr. Andreja Živoder s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju, - Damjana Ocvirk, direktorica prodaje v podjetju Trenkwalder.
V pandemiji je omejevanje stikov v živo pri mnogih ljudeh okrepilo občutek osamljenosti. Zaradi pandemije in siceršnjih trendov narašča uporaba sodobnih tehnologij. Vse to zaznamuje tudi spoznavanje novih partnerjev in partnerstva kot taka, med drugim narašča priljubljenost aplikacij in spletnih strani za spoznavanje partnerjev. Je to dobro ali slabo? Kako tako imenovani zmenki v žepu, ki jih omogočajo pametni telefoni, vplivajo na posameznika in kako na družbo? Kaj to pomeni za partnerstva v prihodnje in kako se s tem soočajo mladi odrasli na poti v partnerstvo? Ob vsem tem v ospredje stopajo tudi vprašanja glede varnosti. Tudi v Sloveniji doslej prijavljene zlorabe dosegajo več deset tisoč evrov. O prednostih in pasteh spoznavanja prek spleta in aplikacij voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Milena Pleško, strokovnjakinja za povezovanje samskih, direktorica podjetja Aglaia Matchmaking, - Maruša Maligoj, strokovna sodelavka nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert, - dr. Darja Kobal Grum, redna profesorica na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Luka Kogovšek, vodja spletne in mobilne aplikacije Ona-on.com
Pravljični prvi teden olimpijskih iger je za nami, nabit s strastmi in zanosom. Slovenska športna odprava je s petimi kolajnami v skokih in deskanju že zdaj vsaj izpolnila pričakovanja. Z radijsko ekipo v Pekingu tudi o razočaranjih, nešportnih potezah in olimpijskem zakulisju. Z našim političnim komentatorjem pa o domači politični olimpijadi. Predsednik Pahor je v sredo zavrtel volilno kolesje, glasovanje bo 24. aprila. Smo zreli za pošteno in spoštljivo soočenje načrtov za prihodnost? So tega zmožni v Franciji, kjer bodo volili dva tedna pred nami? Se je tudi zaradi tega predsednik Macron te dni tako goreče, a za zdaj neuspešno, prizadeval za diplomatsko rešitev napetosti na ukrajinski meji. Kritični pregled tedna tokrat z Jolando Lebar.
Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že 6 odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica Urska Jereb s sogovorniki. Gostje: - dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Primož Cencelj, Generali Investments, - Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox.
Predsednik države Borut Pahor je današnji dan izbral za podpis odloka o razpisu volitev v državni zbor. Na redne volitve se bomo odpravili 24. aprila, slovenska politika pa je tudi tokrat izredno razdeljena. Kako do volitev, zlasti pa, kako po njih, pa v pogovoru s poznavalci politike in voditeljem Tomažem Celestino. Gosta: - dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, - Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.
V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.
Vstopamo v čas, ko naj bi v skladu z olimpijsko tradicijo orožje utihnilo, boji pa naj bi se odvijali zgolj na športnih tekmovališčih. O olimpijskem duhu in duhovih v proticovidnih skafandrih na kitajskih prizoriščih, pa tudi o stavah glede slovenskih medalj bomo povprašali radijsko komentatorsko ekipo v Pekingu manj kot eno uro po otvoritvenem spektaklu. Preverili bomo, ali bo res utihnilo tudi rožljanje z orožjem na rusko-ukrajinski meji in kako trdni so tokrat ameriški obveščevalni podatki o skorajšnjih napadih. O domačih – že bolj ali manj predvolilnih - bitk bomo izpostavili bitko za višje zdravniške plače, bitko za nižje energetske položnice in bitko za domače turistične bisere. Tudi o drugih premirjih in tekmah v kritičnem pregledu tedna z Jernejko Drolec.
Na olimpijskem stadionu v Pekingu, imenovanem tudi Ptičje gnezdo, bo prihodnja dva tedna znova gorel olimpijski ogenj. Peking s tem postaja prvo mesto, ki bo gostilo tako poletne kot zimske olimpijske igre. 16 dni se bomo posvečali športnim predstavam vrhunskih tekmovalcev. Vendar ne povsem in izključno. Dogajanje bodo zaznamovale tudi razmere v svetu, tako epidemične kot politične. Nekaj športnikov je že odpovedalo olimpijski nastop, upati je, da se ta trend ne bo nadaljeval. Kakšne igre nas čakajo? Kaj nam tokrat pripravlja Kitajska, tako v smislu spektakla kot v smislu varnosti? Kaj lahko pričakujemo od slovenskih olimpijcev? O Kitajski pred olimpijskimi igrami in zimskih igrah na nezimskem prizorišču voditelj Matej Hrastar s sogovorniki iz Pekinga in Ljubljane. Gostje: - Jernej Damjan, vodja slovenske olimpijske odprave v Pekingu, - Martin Janžekovič, poznavalec Kitajske in trener težke atletike, - Igor Tominec in Boštjan Reberšak, športna reporterja Radia Slovenija in komentatorja iz Pekinga.
Kakšne ukrepe je sprejela vlada, da bi omilila energetsko krizo? Koliko je pri nas energetske revščine, ko imajo gospodinjstva tako nizke dohodke, da si ne morejo primerno ogreti stanovanja in pokriti drugih energetskih potreb, kot sta topla voda in razsvetljava? Energetski boni, oprostitve plačila omrežnin in nižje trošarine bodo olajšali stisko, ne prinašajo pa dolgoročnih rešitev. Kakšne bi morale biti dolgoročne, sistemske rešitve, da bi izkoreninili energetsko revščino? Tudi o tem, kaj vse je na naši položnici za energijo in na katere postavke lahko vplivamo sami, voditeljica Alenka Terlep s predstavniki vlade in civilne družbe. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, - Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, - Tomislav Tkalec, Fokus – društvo za sonaravni razvoj.
Nekaj manj kot 5.900 otrok in mladih ter 1.900 zaposlenih je konec januarja aktivno okuženih z novim koronavirusom. Zaradi novih pravil odrejanja karanten je šolanja na daljavo veliko manj kot pred dvema tednoma, a to ne pomeni, da lahko šole lažje zadihajo. Številne se soočajo s pomanjkanjem kadrov, težkimi delovnimi pogoji, z obsežnimi administrativnimi nalogami, pojavlja pa se tudi vprašanje, kaj se dogaja s šolarji, njihovim znanjem in duševnim zdravjem. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je šolam prišlo naproti s sredstvi za dodatne zaposlitve, povečanjem normativov svetovalnih služb in zmanjšanjem predpisanega števila ocen pri posameznem predmetu. O tem, ali je to dovolj, voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki.
Težke kovine, še posebej če se z njimi srečujemo v otroštvu, zelo vplivajo na zdravje. Da bi omejili vplive toksičnih snovi v onesnaženi Zgornji Mežiški dolini, zadnjih 15 let izvajajo program sanacije. Ta se zdaj izteka, problematika onesnaženih okolij pa ostaja. Tudi denimo v Celju, kjer sistematične sanacije kljub onesnaženju nimajo, menjajo pa zemljo ob otroških igriščih. Kako se spopasti s posledicami življenja v takšnih okoljih, kako živeti in kakšne sanacije je realno pričakovati? O tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: – Bernarda Podlipnik, Ministrstvo za okolje in prostor, – Matej Ivartnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Ravne, – Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, – Cvetka Ribarič Lasnik, direktorica zasebnega Inštituta za okolje in prostor, – Matija Mastnak, dopisnik Radia Slovenija iz Celja.
Napoved: Domači politični parket je ta teden dobil nekoliko jasnejšo podobo. Na predvolilni ples se je - pričakovano - prijavil nov plesalec. Redki so ga sprejeli s poklonom, drugi so ostro nastavili komolce, tretji tesneje stisnili že izbrane plesalke. Na mednarodnem parketu je bilo bolj spolzko. Rusko-zahodi diplomatski ples se je vrtel ob zvokih rožljanja z orožjem ob rusko – ukrajinski meji, sprašujemo se, komu utegne spodrsniti in kakšna bo škoda. Takt vsakdanjiku pa je tudi ta teden s svojimi rekordi dajal nepredvidljivi covid-19. O teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu tedna Urška Valjavec.
To zimo je v gorah vse več obiskovalcev, dobro opremljenih, a tudi neizkušenih in slabo telesno pripravljenih. Večji obisk povečuje tudi število tragičnih nesreč. Gorski reševalci, Planinska zveza, policija in gorski vodniki svetujejo, svarijo, priporočajo previdnost in odgovornost. To dvoje bi moralo biti na prvem mestu, a žal sedanje zdravstvene razmere in družbena omrežja spreminjajo tudi zavedanje o nevarnostih in spoštovanju gora. Gorski reševalci pa so ob nesrečah v zahtevnih razmerah izpostavljeni novim tveganjem in psihičnim pritiskom. O tem, kako naprej, voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije, - Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, - Rok Zalokar, gorski vodnik, - Peter Markič, psiholog in gorski reševalec.
Dolgo smo na Kitajsko gledali z občudovanjem, predvsem ko gre za njen hiter gospodarski razvoj. Konec koncev je to država, ki v kratkem času pripravlja že druge olimpijske igre, in država, zaradi katere smo postali odvisni od njenih dokaj poceni tehnoloških izdelkov. Kakšna pa je Kitajska v mednarodnem okolju, kakšna do svojih manjšin, do svojih sosed? O Kitajski, njenem gospodarstvu, politiki, družbi in mednarodnih odnosih voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki z različnih področij. Gostje: - sinologinja Saša Istenič Kotar, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in vodja Centra za tajvanske študije, - profesor mednarodnih odnosov Bojko Bučar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, - gospodarstvenik Andrej Boštjančič, direktor podjetja SoftNET.
Evropska unija in z njo Slovenija je zavezana doseganju podnebne nevtralnosti do 2050. Pot do cilja vodi prek ugodnejšega financiranja in evropskih sredstev za naložbe, ki imajo oznako »zeleno«. Mednje Evropska komisija sprva ni štela jedrske energije in plina. To je storila šele po pritožbi skoraj polovice članic, med drugim Slovenije oziroma slovenske vlade, ki je odločena graditi drugi blok jedrske elektrarne Krško. V Studiu ob 17-ih bomo pretresli politične in strokovne argumente glede vlaganja v drugi blok oziroma vlaganja v večji delež obnovljivih virov energije. Voditeljica Maja Derčar bo gostila predstavnike Evropske komisije, vlade, Inštituta Jožef Štefan in energetske stroke. Gostje: – dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji – Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, – dr. Peter Novak, energetski strokovnjak in nekdanji profesor, – dr. Iztok Tiselj, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Reaktorskem centru Podgorica, IJS.
V Italiji se danes srečuje skupščina, ki bo v prihodnjih dneh izbrala novega predsednika republike. Kdo se bo vselil v palačo na Kvirinalu, ostaja neznanka. Kakšno dediščino bo za seboj pustil dozdajšnji predsednik Sergio Mattarella? Zakaj je tako pomembno, kdo bo zasedel predsedniški položaj? V kakšni kondiciji sta italijanska politika in gospodarstvo? O tem, pa tudi o slovensko-italijanskih odnosih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z Blažem Ermencem.
Kot požar na seniku se je ta teden širil omikron in vzbujal tako upanje kot bojazni: bo kot delta polnil bolnišnice ali bo izzvenel v obvladljivo virozo po zgledu gripe? Predvsem pa: kdaj bodo stvari spet normalne? Medtem ko je bolezenska vročica popuščala, je predvolilna naraščala. Predsednik je tudi uradno napovedal parlamentarne volitve za konec aprila. Večina političnih potez je – upravičeno ali ne – dobila predvolilni pečat: od spremembe dohodnine za višje neto plače do napovedi odprtja slovenskega predstavništva na Tajvanu, ki je razburila Peking. Predvolilno je v evropskem parlamentu izzvenela tudi Macronova predstavitev prioritet francoskega predsedovanja Uniji in ni se mogoče upreti skušnjavi primerjanja s Slovenijo. Komentirali bomo skorajšnje predsedniške volitve v Italiji in (ne)uspehe ameriškega predsednika Bidna v prvem letu po izvolitvi. Kritični pregled tedna tokrat z Zdenko Bakalar.
Pred letom dni je položaj ameriškega predsednika zasedel Joe Biden z obljubo o poenotenju ameriškega naroda. V tem času se je ukvarjal predvsem s pandemijo covida-19, gospodarskimi težavami, stanjem demokracije in vrnitvijo Združenih držav Amerike na svetovni oder. Kaj mu je v prvem letu mandata uspelo in kje mu je spodletelo? Na lestvici priljubljenosti je močno zdrsnil, kar ni dobra popotnica za pomembne kongresne volitve novembra letos. Kaj je prinesel Evropi in kako naprej? O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: – dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona, – dr. Faris Kočan, analitik s Fakultete za družbene vede, – Edvard Žitnik, komentator RTV Slovenija, – Tine Kračun, Inštitut za strateške rešitve.
Neveljaven email naslov