Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4603 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po objavi odločitve Sodišča Evropske unije o utemeljenosti slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z neuresničevanjem arbitražnega sporazuma bomo v Studiu ob sedemnajstih govorili o tem, kako naprej. Ali bo arbitražna razsodba, ki je Hrvaška ne priznava, lahko uresničena? Pa tudi, kaj v odnose med državama prinaša izvolitev novega hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ki bo svojo funkcijo prevzel prihodnji mesec.
Kaj bo z bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo, kajti država (še vedno) ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika. Gostje: - Jure Leben, vodja projekta Bežigrajski športni park - arhitekta Janez Koželj in Andrej Hrausky - Silvester Gaberšček, vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo - generalni konservator dr. Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Razpis za srednješolske programe je objavljen. Kakšno znanje in izkušnje si lahko obetajo prihodnji dijaki? V mednarodni raziskavi PISA so slovenski 15-letniki pokazali boljšo bralno, matematično in naravoslovno pismenost od povprečja v OECD, a trendi še vedno niso zadovoljivi. Povprečni dosežki slovenske mladine se rahlo, a nenehno slabšajo; bolj izrazite kot drugod so razlike glede na spol, priseljensko in socialno ozadje; slovenski dijaki so tudi nadpovprečno žalostni in zaskrbljeni. O razlogih in usmeritvah za naprej v Studiu ob 17-ih s Špelo Šebenik.
Je poklic kmeta ogrožen? Kakšna je prihodnost kmetijstva v prihodnjem finančnem in programskem obdobju, ko bo za ukrepe podpore in razvoja kmetijstva manj evropskega denarja, okoljske zahteve in podnebna tveganja pa bodo večji? Kakšna bo vloga družinskih kmetij in kakšno prihodnost ima živinoreja? O tem voditeljica Jernejka Drolec in gostje: – Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, – Emil Erjavec, dekan biotehniške fakultete, – Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice in – Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine.
Predsednik vlade Marjan Šarec je dopoldne presenetil z odstopom in pozivom k predčasnim volitvam. Kako verjetno je, da komu drugemu uspe sestaviti vlado? Kdaj bi lahko bile volitve, če ne uspe nikomur? Kako Šarčev odstop komentirajo njegovi koalicijski partnerji in kako opozicija? Kaj to pomeni za nujne projekte države? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan z našimi komentatorji, političnimi analitiki in ekonomisti. V studiu poleg voditelja Aleša Kocjana tudi politični analitik Andraž Zorko in ekonomist Sašo Polanec.
Začenja se javna razprava o posodobljeni in predvidoma končni različici nacionalnega energetsko-podnebnega načrta. Dokument, ki naj bi nas v prihodnjih desetletjih vodil k razogljičenju oziroma podnebni nevtralnosti, prinaša za nekatere preveč, za druge premalo ambiciozne cilje. Kot opozarjajo okoljevarstveniki, se bo treba za uresničitev pariškega podnebnega sporazuma še bolj potruditi. Predvsem pa bode v oči, da znova prelagamo odločitev o naložbah v energetiki, saj v njem ni ničesar o konkretnih projektih. O tem voditeljica Erna Strniša in gostje: - Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo - Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana - Andrej Gnezda, okoljevarstvenik, Umanotera
Gospodarski forum v Davosu, ki poteka v teh dneh, je tokrat jubilejni, petdeseti. Ustanovitelj Klaus Schwab si ga je zamislil kot prispevek k izboljšanju sveta. Kritiki pa pravijo, da je korporacijska elita, ki se srečuje tam, v resnici motor globalnih nepravičnosti; politiki, ki jih prepriča blišč Davosa, pa iz državnih proračunov poravnajo stroške, ki jih povzročijo korporacije, od socialnih korektivov, krpanja bančnih lukenj do sanacije posledic globalnega segrevanja. O tem voditeljica Rajka Pervanje in gostje.
Nujna medicinska pomoč z bazama na Brniku in v Mariboru pri nas deluje 17 let, še vedno pa nimamo namenskega helikopterja. Zdaj ta posredovanja v vidnem delu dneva opravlja slovenska vojska, ki pa ima tudi druge naloge. V brniški bazi so zdravniki lani odklonili najmanj 30 posredovanj, ker niso imeli s čim leteti. Zakaj še ni sistemskih izboljšav? Je medresorska komisija, ki jo vodi ministrstvo za zdravje, res neučinkovita? So v ozadju tudi komercialni interesi? Kdaj se bo država odločila za nakup novega helikopterja, s katerim se bo ob izurjenih strokovnih ekipah uvrstila v evropski prostor? O tem v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif. Gostje bodo: – Darko Čander, vodja Sektorja za sistem nujne medicinske pomoči in katastrofno medicino na Ministrstvu za zdravje, – Miloš Bizjak, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, – Uroš Lampič, vodja HNMP na Brniku, – Iztok Tomazin, zdravnik in gorski reševalec.
Vlada namerava v sedmih letih ponuditi dodatnih deset tisoč javnih najemnih stanovanj. Republiški stanovanjski sklad jih lahko v tem času zgradi približno tri tisoč. Tudi slaba banka se zdaj oglaša, češ da bi gradila najemna stanovanja, domove za starejše in oskrbovane enote, vendar koalicijski partnerji, razen Liste Marjana Šarca, ne kažejo navdušenja za to, da bi zaposleni v slabi banki dobili novo vlogo in nove, dobro plačane službe. Odprto ostaja, ali bo delovala poroštvena shema za nakup stanovanj in kaj se dogaja s stanovanjskim zakonom. Goste bo v Studiu ob sedemnajstih soočila Maja Derčar.
Po politično razburljivem koncu tedna, ki ga je zaznamoval kongres Desusa in je iz politike odnesel Karla Erjavca, z analitiki in komentatorji preverjamo, kaj vse to pomeni za manjšinsko vlado, Desus in strankarska razmerja ter v pričakovanju novega ministra tudi za obrambno področje. O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Nataša Mulec, naš notranjepolitični komentator Tomaž Celestina ter politična analitika Andraž Zorko in Martin Nahtigal.
Razvoj tehnologije je na področju filma in televizije v preteklih letih spet povzročil velike spremembe. Lani se je zgodila prava poplava novih ameriških ponudnikov videa na zahtevo, tudi sicer gledanje vsebin prek spleta postaja pravilo. Vsebin je veliko, tudi na področju kulture so dogaja pluralizacija in individualizacija. Kino in televizija postajata niši, kjer pa ima kljub vsemu največjo gledanost domača produkcija. Na internetu ni tako, saj je ponudba lokalnega videa na zahtevo siromašna. Če odštejemo spletni arhiv MMC 4D javne medijske hiše, je domač ponudnik le Voyo. Kaj vse to pomeni za našo, regijsko in evropsko produkcijo? O tem Urška Henigman in sogovorniki: - filmska kritičarka Ana Jurc, - prof. dr. Peter Stanković, Fakulteta za družbene vede - multimedijski ustvarjalec Luka Marčetič in - urednik igranega programa Televizije Slovenija Jani Virk.
Tehnologija 5G bo spremenila svet, nedvomno tudi Slovenijo. Z večjim pretokom podatkov prihajajo samovozeči avtomobili, internet stvari in pohod umetne inteligence. Kaj in kdaj lahko pričakujemo pri nas in ali bi nas morali skrbeti zdravstveni vidiki? Preverja Blaž Mazi z gosti: – dr. Simon Dobrišek, Laboratorij za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko, Fakulteta za elektrotehniko, – doc. dr. Boštjan Batagelj, Laboratorij za sevanje in optiko, Fakulteta za elektrotehniko, – Tanja Muha, direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, – Leon Behin, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo, – Gregor Kos, Za Slovenijo brez 5G (izjava).
Za slovensko znanostjo je desetletje zategovanja pasov, krčenja raziskav in bega možganov. Posledica je danes manj konkurenčno gospodarstvo z nižjo dodano vrednostjo. Novi sistemski zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti obljublja nekaj svežega vetra. In predvsem več denarja. Zakon tako vsebuje člen, ki zagotavlja znanosti vsaj 1 odstotek BDP javnih sredstev; s tem naj bi se ob prihodnjih recesijah izognili ponovnemu brezglavemu varčevanju na področju ustvarjanja novega znanja. Že zato ima široko podporo. To pa ne pomeni, da se v podrobnostih ne skrivajo pasti. Inštituti utegnejo ostati brez urejenega lastništva nepremičnin in raziskovalne opreme, čeprav so desetletja vlagali v to skoraj brez pomoči države. Hudo generacijsko vrzel, ki je nastala zaradi varčevanja, pa bi zakon uredil s prisilnim omejevanjem dela starejših raziskovalcev. Kakšno bo novo poglavje slovenske raziskovalne zgodbe, bomo preverili v Studiu ob 17.00 z gosti: - ministrom za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernejem Pikalom, - predsednico sveta za znanost in tehnologijo prof. dr. Andrejo Gomboc - in direktorjem Instituta Jožefa Stefana prof. dr. Jadranom Lenarčičem.
Po najhitrejših scenarijih bodo zadnji slovenski delujoči premogovnik, to je velenjski, zaprli že čez 10 let, saj se želi Evropa povsem odpovedati pridobivanju električne energije iz premoga. V oddaji o posledicah za savinjsko-šaleško regijo, ki je zrasla ravno s premogovnikom, in širše. Zgradili smo termoelektrarno, ki ji Evropa ni naklonjena, in pri pridobivanju električne energije bomo hitro morali poiskati nove poti. So rešitev obnovljivi viri? Odgovori z voditeljico Metko Pirc in gosti Studia ob 17-ih. To so: - Marko Mavec, generalni direktor Premogovnika Velenje - Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo - Iztok Mori, direktor občinske uprave Mestne občine Velenje - Djordje Žebeljan, pomočnik vodje za energetske politike in EU zadeve v Holdingu slovenskih elektrarn - Tadej Špitalar, direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje.
Tekma slovenskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2025, ena najpomembnejših pobud Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je z njim prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično mesto z bogato kulturno ponudbo. V belgijskem mestu Mons je vsak vloženi evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za tamkajšnje gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 Evropska prestolnica kulture. Kaj se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil Evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji v okviru projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero slovensko mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim izmed nemških leta 2025 postane kulturno središče Evrope? O vsem tem voditelj Aleksander Čobec z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.
Turističnih krajev ne obiskujemo samo zaradi zgodovine, kulture, umetnosti, naravnih znamenitosti, temveč je sodobnemu turistu pri avtentični potovalni izkušnji še kako pomemben tudi kulinarični užitek. In ne samo na naših brbončicah, temveč – priznajmo si, da gastronomija pušča vtis, in to vizualni – tudi na naših družbenih medijih s skrbno izbranimi in obdelanimi fotografijami jedi. Da se o Sloveniji skupaj z njenimi 24 gastronomskimi regijami govori tudi zunaj naših meja, dokazujejo številni nazivi in omembe v tujih medijih in v strokovnih krogih. Naj jih naštejemo samo nekaj: novembra je izšla druga izdaja vodnika Gault-Millau, čez tri mesece bo izšel težko pričakovani Michelinov vodnik za Slovenijo, gastronomski turizem bo nosilna dvoletna tematika Slovenske turistične organizacije v letih 2020 in 2021, Slovenija bo nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 in tu so potem še uvrstitve naše države na lestvicah privlačnih gastronomskih destinacij … O slovenski gastronomski tradiciji, različnih zahtevah gostov in o zahtevnem poklicu, v katerem so ključni nenehno izobraževanje, izpopolnjevanje in ustvarjanje, razpravljamo s chefinjo in chefi. naši gostje so: Ana Roš iz Hiše Franko, Janez Bratovž iz restavracije JB, Luka Košir iz gostišča Grič in Jakob Pintar, TaBar.
V dvajsetem mesecu trgovinskih vojn, ki jih je z zvišanjem carin sprožil ameriški predsednik, se vrstijo napovedi o zaostrovanju trgovinskih napetosti med Združenimi državami Amerike in Evropo, druga in predvidoma zahtevnejša faza pogajanj z Američani čaka tudi Kitajce. Trump se z dvigom carin maščuje za vrsto potez. Evropa ga je razburila zaradi subvencij Airbusu in digitalnega davka na storitve tehnoloških velikanov v Franciji in drugod. O trgovinski vojni med Združenimi državami, Kitajsko in Unijo z voditeljico Majo Derčar ter Anžetom Burgerjem, Igorjem Kovačem in Urošem Lipuščkom.
Po nočnih napadih Irana na ameriška oporišča v Iraku se svet sprašuje, kakšne so dejansko posledice in kaj bo sledilo. Svoje inštruktorje iz Iraka umika tudi Slovenija. Je šlo za premišljeno odmerjeno akcijo maščevanja za ameriški uboj generala Solejmanija za umiritev domačih strasti? Kako se bo odzval ameriški predsednik Trump? Zadnje novice, analize in komentarji z voditeljem Luko Robido ter našimi novinarji in strokovnjaki. V studiu tudi profesor Bogomil Ferfila in varnostni strokovnjak Boštjan Perne.
Nižja dohodnina, razbremenjen regres, višja obremenitev kapitala in kapitalskih dobičkov, znižan 5-odstotni DDV za knjige in časopise, to so poglavitne davčne spremembe. Bodo tem spremembam letos sledile še druge? Katere? Kako bo finančna uprava zagotovila dodatnih 74 milijonov prilivov, da nadomesti izpad zaradi davčnega preoblikovanja? So zavezanci zaradi tega lahko zaskrbljeni? Odgovori v živo v Studiu ob 17.00, na spletu ali v podkastu, z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti.
Nedavni ameriški uboj vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija v Bagdadu je do skrajnosti zaostril napetosti na Bližnjem vzhodu. Iraške oblasti zahtevajo odhod ameriških in drugih sil iz države, Iran pa je napovedal popoln odstop od jedrskega sporazuma in nadaljevanje jedrskega programa. V Teheranu napovedujejo povračilne ukrepe proti Američanom, Bela hiša pa grozi z napadi na cilje v Iranu. Je na obzorju nov vojaški spopad? Analiziramo v tokratni oddaji, avtor je Blaž Ermenc, gosti pa strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič, strokovnjak za Bližnji vzhod s Fakultete za management Primož Šterbenc ter novinar in publicist Boštjan Videmšek.
Neveljaven email naslov