Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4603 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Napovedane spremembe medijske zakonodaje so neprijazne tudi do regionalnih medijev, čeprav prav ti pripovedujejo realnost tamkajšnjega prostora ter govorijo in pišejo o identiteti bližnjega okolja, o vrednotah in ambicijah. Še zlasti se ta nepogrešljivost pokaže v kriznih razmerah. Kakšna sta vloga in pomen regionalnih medijev Radia Televizije Slovenija v Mariboru in Kopru ter kaj vse nastaja znotraj teh centrov v današnjem Studiu ob 17h, ki z gosti in novinarkama Vesno Martinec in Barbaro Kampos poteka med radijskima studiema iz Kopra in Maribora.
V Belorusiji deseti dan po predsedniških volitvah še ni miru. Avtokrat Aleksander Lukašenko vztraja, da je dobil že šesti predsedniški mandat, več sto tisoč demonstrantov pa meni, da volitve niso bile poštene in da je zmagala neformalna vodja opozicije Svetlana Tihanovska, ki je medtem morala pobegniti v Litvo. Kam pelje beloruska kriza, na kaj ali na koga pri tem računa uradna Moskva, kakšen je odnos Zahoda v luči izrednega vrha EU? O vsem tem gosti in voditelj Miha Lampreht v Studiu ob 17h.
Nepremičninski trg se počasi prebuja, cene stanovanj pa še naraščajo. Veliko zanimanja je tudi za najem nepremičnin. Prav najem bi rada spodbujala tudi država. Na ministrstvu za okolje in prostor so napisali popravke stanovanjskega zakona in jih dali v javno razpravo. Predlagajo ustanovitev javne najemniške službe, premikajo mejo za zadolževanje stanovanjskih skladov in večajo znesek neprofitnih najemnin ter subvencij. Kaj se dogaja na trgu stanovanj, bodo skladi imeli več denarja za graditev novih, se država pravilno loteva popravkov? In ne nazadnje, kakšne spremembe nas čakajo pri upravljanju večstanovanjskih stavb? O tem z gosti in voditeljico Majo Derčar v Studiu ob sedemnajstih.
Več kot stoletje je že od podpisa Trianonske pogodbe, enega od ključnih mirovnih sporazumov po prvi svetovni vojni, ki je med drugim Sloveniji dala Prekmurje. Civilni upravitelj je oblast prevzel na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih 17 avgusta. Zato v Sloveniji na ta dan praznujemo. Ali spomin na takratne dni še vedno bremeni odnose med narodi nekdanje donavske monarhije? Ali pa so odprte meje in skupna evropska prihodnost obliž na rane tistega časa? O tem v oddaji, ki jo je ob obletnici podpisa pogodbe v studiu v Lendavi posnel Marjan Vešligaj z zgodovinarji in publicisti. Vabljeni k poskušanju! Gostje: – Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota, – László Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec narodne skupnosti v Državnem zboru, – Attila Kovacs, vodja enote Inštituta za narodnostna vprašanja v Lendavi, docent na Univerzi v Mariboru, – Uroš Lipušček, naš dopisnik, avtor znanstvene monografije Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919.
Epidemija covida ne pojenja. Virusu ne pride do živega ne vročina in tudi ne zaščitni ukrepi. Cel svet zato upa in čaka na učinkovito cepivo. Čeprav ga raziskovalci napovedujejo že za konec letošnjega leta, pa je o njem še vedno več vprašanj kot odgovorov. Strokovnjake zanima, katero cepivo bo prvo prestalo vse potrebne varnostne teste – oxfordsko, kitajsko, indijsko ali rusko. Kako daleč pa je slovensko? Razvoj cepiva običajno traja več let; cepivo proti novemu koronavirusu pa bi dobili celo prej kot v enem letu. Kako je to mogoče? Kako varno bo tako cepivo? Analiza stanja v Studiu ob 17h. Sodelujejo: infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc z Infekcijske klinike v Ljubljani, sintezni biolog dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, farmacevt dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, infektolog dr. Ivo Ivić s Klinike za infekcijske bolezni v Splitu in infektolog dr. Andrej Trampuž s Klinike Charite v Berlinu. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Bao_5/ Pixabay
Postanek državnega sekretarja Mika Pompea na Bledu je prvi obisk kakega ameriškega zunanjega ministra v Sloveniji po skoraj četrt stoletja. Dobro in koristno je imeti za svoje zaveznice najmočnejše države na svetu, če to ne izključuje možnosti sodelovanja z drugimi. Zadovoljstvo ob srečanju zato spremlja tudi previdnost. V oddaji bom osvetlili ozadje skupne izjave o varnosti omrežij 5G in tehnološke tekme s Kitajsko, razgrnili ameriške interese na področju energetike, tudi v luči zamisli o graditvi drugega bloka krške nuklearke, in se vprašali, ali bomo v Sloveniji v prihodnje gostili ameriške vojake. O gospodarskih, političnih in strateških vidikih slovensko-ameriških odnosih voditelj Matjaž Trošt in gostje: - Faris Kočan, Center za mednarodne odnose pri Fakulteti za družbene vede, - Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost, nekdanji direktor Uprave za jedrsko v varnos in inšpektor Mednarodne agencije za jedrsko energijo , - Aleš Špetič, podjetnik, nekdanji digitalni glasnik.
Na področju prometne varnosti se nam v prihodnjih mesecih obeta kar nekaj sprememb. Infrastrukturno ministrstvo je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele Zakona o pravilih v cestnem prometu, ki predvideva nekaj novosti. Podrobneje določa uporabo vse bolj priljubljenih električnih skirojev v prometu, zvišuje globo za uporabo mobilnega telefona med vožnjo, predvidena je tudi možnost zavijanja desno ob rdeči luči na semaforju. Nova pravila morajo zeleno luč dobiti najprej v vladi in nato še v Državnem zboru, po mnenju ministrstva pa bodo prispevala k izboljšanju prometne varnosti pri nas. O tem, kaj utegnejo predvidene spremembe prinesti v praksi in kakšni so najnovejši trendi prometne varnosti, voditelj Jure Čepin ter državni sekretar Aleš Mihelič, inštruktor varne vožnje pri AMZS-ju Manuel Pungertnik in v.d. direktorja Agencije za varnost prometa Jože Hribar.
Poleti bi praviloma morala biti ponudba študentskega dela najbogatejša. A letos so se razmere na trgu dela močno spremenile. Podjetja so zaradi epidemije čez noč ostala brez naročil in številni so izgubili delo. Preverjamo vpliv krize na študentsko delo in predstavljamo posledice. So se urne postavke študentov v obdobju krize znižale? Kateri delodajalci povprašujejo po študentih? Kaj prinaša jesen? O vsem tem v reprizi julijskega pogovora Urške Valjavec s predsednikom Študentske organizacije Slovenije Klemnom Peranom in vodjo marketinga na E študentskem servisu Sašo Praček ter kolegi po Sloveniji.
Lesna in pohištvena industrija, nekoč paradna konja Slovenije, sta zdaj le še bledi senci. Novoles, Lipa, KLI Logatec, to je le nekaj pohištvenih velikanov, ki so propadli v zadnjega četrt stoletja. Če je bilo pred 30-imi leti v Sloveniji v lesno – predelovalni industriji zaposlenih 35 tisoč ljudi, jih je zdaj manj kot 20 tisoč. Približno polovico hlodovine, ki jo posekajo v Sloveniji, razžagajo v tujini, največ v Avstriji in Italiji. Da bi se ta trend obrnil, je pred osmimi leti država sprejela akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti s promocijskim sloganom Les je lep. Za različne spodbude država od takrat namenja več milijonov evrov na leto, a kot ugotavljajo na Direktoratu za lesarstvo pri Ministrstvu za gospodarstvo, pravega preboja ni bilo. Direktorat je zato naročil novo študijo, ki bi naj bila podlaga za pripravo strategije v luči novega večletnega evropskega proračuna za obdobje 2021 – 2027. A nova študija, še preden je postala javna, že sproža številne pomisleke med strokovnjaki, gospodarstveniki in lastniki gozdov. Pravijo, da je izdelana površno ter, da temelji na napačnih predpostavkah. O veliki škotski žagi na Gomilskem v Savinjski dolini, ki bi dala dodaten zagon celotni slovenki lesno-predelovalni industriji, ni ne duha ne sluha, čeprav so sprva načrtovali odprtje za maja letos. Kaj se dogaja v tej panogi in kakšne so možne rešitve, voditelj Matija Mastnak in gostje: - dr. Miha Humar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; - Igor Milavec, Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS; - Janez Zafran, družba Slovenski državni gozdovi; - Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
Če bo obveljal predlog, s katerim Ministrstvo za okolje in prostor popravlja in dopolnjuje zastareli stanovanjski zakon, se bodo postopno v treh letih povečale neprofitne najemnine in hkrati dvignile subvencije za plačilo najemnin socialno šibkejšim. Republiški stanovanjski sklad bi vzpostavil javno najemniško službo; o uspehu njenega delovanja je še mnogo pomislekov. Zakaj še vedno nimamo korenite spremembe stanovanjskega področja, pač pa le popravke? Česa bi se morala lotiti obsežnejša reforma? Bi lahko z davki uravnavali dogajanje na stanovanjskem trgu? O vsem tem in novostih predlaganega stanovanjskega zakona voditeljica Maja Derčar in gosti: - Anita Hočevar Frantar, vodja sektorja za stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor - Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS, - Anton Kožar inštitut za nepremičnine, d.o.o.
Tehnologija spreminja svet. Novo tehnološko revolucijo pomeni 5G-mobilno omrežje pete generacije, ki bo omogočilo internet stvari in z njim nepretrgano povezanost številnih avtonomnih naprav. Ideje razvijalcev so privlačne – od samovozečih vozil do pametnih mest in domov. Več zabave in udobja, večja učinkovitost, večja varnost – torej boljši svet. Pa tudi več naprav in z njimi več podatkov. Ne le osebnih. Zato se je treba vprašati: kaj tak tehnološki razvoj pomeni za družbeni napredek in kibernetsko varnost? Kako torej regulirati razvoj tehnologije? Odgovore boste slišali v Studiu ob 17-ih, voditeljica bo Urško Henigman. Sogovorniki pa bodo: - Matjaž Ropret, urednik spletne strani tehnozvezdje.si, - Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke, - in Nina Pejič, raziskovalka mednarodnih odnosov in vzpona Kitajske.
Evropska unija je z dogovorom o skladu za okrevanje in večletnem proračunu v skupni vrednosti 1800 milijard evrov dosegla velik napredek pri skupnem odzivu na krizo ter naredila korak naprej pri skupnemu zadolževanju. Kateri izzivi so še pred nami, kakšno povezavo želimo, smo presegli staro razcepljenost, kam naj gredo evropska sredstva, da bo to res Unija za prihodnje rodove …? Razpravo o prihodnosti bo Unija začela jeseni, nekaj razmislekov pa vam ponujamo v poslušanje v oddaji z voditeljico Sandro Krišelj. Gostje: - profesorica Maja Bučar s Fakultete za družbene vede, - Lucija Karnelutti, predstavnica evropske dijaške organizacije OBESSU, - Igor Mally z zunanjega ministrstva, - Peter Žerjavič, dopisnik Dela iz Bruslja.
Spremembe po navadi izzovejo tako nasprotovanja kot odobravanja, in tudi ko gre za spremembe Uredbe o odpadkih, ni nič drugače. O pomislekih in argumentih zagovornikov in nasprotnikov predlaganih sprememb, predvsem glede statusa odpadka in njegove nadaljnje uporabe, v tokratni oddaji voditeljica Karmen Štrancar Rajevec in gostje: - Senko Pličanič, svetovalec Ministrstva za okolje, - Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za varstvo okolja pri GZS, - Ana Mladenović, vodja laboratorija za kamen, agregat in reciklirane materiale ZAG, - Jurij Kočar, Ljuska iniciativa Moravče, - Uroš Macrl, Eko krog.
Letošnja poletna sezona je v znamenju domačih gostov. Temu pritrjuje tudi podatek o junijski statistiki prenočitev v nastanitvenih obratih, ko je bilo domačih gostov le za 3 odstotke manj, zmanjšanje števila tujih gostov pa je bilo veliko večje, skoraj 85-odstotno. Nad izkupičkom - veliko po zaslugi unovčenih turističnih bonov - so lahko navdušeni v tistih delih Slovenije, ki so že prej sloveli kot turistično bolj zanimivi. Ali morda Slovenci in Slovenke na novo odkrivamo državo? Bodo boni prinesli multiplikativne učinke pri drugih, ne zgolj nastanitvenih storitvah? O tem voditeljica Tina Lamovšek in gosti: - Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev, - Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije, - Matija Vimpolšek, predsednik Združenja turističnih kmetij. Naši dopisniki predstavljajo turistični utrip z Obale, iz Gorenjske in zdravilišč, strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič pa ocenjuje uspešnost turističnih bonov.
Ministrstvo za pravosodje je v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog novele kazenskega zakonika, ki vsebuje tudi spremembe kaznivega dejanja posilstva. Spomnimo: lani je po oprostilni sodbi, ki jo je izreklo koprsko sodišče v primeru posilstva, in obsežni medijski kampanji nevladnih organizacij ministrstvo podprlo tako imenovani model "da pomeni da'', vendar se na tem področju do danes nič ni spremenilo. Zdajšnja ministrica Lilijana Kozlovič tega koncepta privolitve ne podpira temveč se zavzema za tako imenovani »model veto«. Kaj konkretno pomenijo predvidene spremembe in v kakšno smer gredo, voditeljica Martina Černe in gostje: - Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na Ministrstvu za pravosodje, - Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenija, - Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo in - profesor Matjaž Ambrož iz Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Letošnje poletje ni sušno, zato z vodooskrbo v slovenski Istri ni večjih težav. Kljub temu so razprave o novem vodnem viru še vedno aktualne, saj Istra vode nima dovolj, pri tej strateški dobrini je odvisna od drugih - sosednjih vodovodov. Ministrstvo za okolje in prostor meni, da bi lahko bilo zajetje potoka Suhorca prava za rešitev za varno in zanesljivo vodooskrbe Istre. Obalni župani korak naprej pozdravljajo, brkinsko kraški ne, krajani ob predvidenem zajetju pa odločno proti. O tem voditeljica Tjaša Škamperle in gostje: - Metka Gorišek, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, - Primož Turšič, direktor kraškega vodovoda, - Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda, - Aleš Bržan, župan Kopra, - Robert Smrdelj, župan Pivke.
Potem ko si je Slovenija na pogajanjih o sedemletnem evropskem proračunu in skladu za okrevanje zagotovila skupno več kot 10 milijard evrov, od tega dobro polovico nepovratnih, jo čaka zahtevna naloga. Najti bo treba kakovostne projekte, za katere bomo namenili te finančne vire. Smo pripravljeni na to zahtevno nalogo? Kateri projekti bodo imeli prednost? Bodo v ospredju tudi digitalne vsebine in ne zgolj ceste in stavbe? O vsem tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih z voditeljico Urško Jereb. Gostje: - Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko, - Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, - Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj, eden od pogajalcev.
Evropski parlament je te dni zahteval spremembo dogovora o večletnem finančnem okviru Evropske unije, ki so ga po dolgotrajnih in zahtevnih pogajanjih dosegli voditelji držav in vlad. Evropski poslanci med drugim opozarjajo na zmanjšanje obsega financiranja okoljskih programov, kar ogroža uresničitev podnebnih ciljev Unije. Kaj z okoljskega vidika prinaša finančni dogovor, zakaj so ta vprašanja pomembna tudi ali pa še posebej v luči pokoronske gospodarske krize, kje so na tem področju priložnosti za Slovenijo, pa tudi kako preiti na večjo trajnostno naravnanost v panogi, ki jo je pandemija najbolj prizadela – to je turizem. O vsem tem se avtorica Špela Novak pogovarja s predstavniki evropske komisije, akademske sfere, okoljskih organizacij.
Po tednih opozoril in svaril pred okužbo s koronavirusom smo se nekako navadili, da se ob pozdravu ne rokujemo, nosimo maske in vzdržujemo priporočeno razdaljo meter in pol. Bo ta tako imenovana nova normalnost imela dolgoročne posledice? Bomo zaradi teh družbenih omejitev, zakritih obrazov in šolanja na daljavo vzgojili drugačne šolarje, študente in državljane? O vsem tem v reprizi Intelekte voditeljica Špela Šebenik in gostje: specialistki klinične psihologije in psihoterapevtki dr. Polona Matjan Štuhec in Bojana Moškrič, obe z Inštituta za klinično psihologijo in psihoterapijo, sociolog redni prof. dr. Roman Kuhar, tudi dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in pedagog izr. prof. dr. Damijan Štefanc, prav tako z ljubljanske filozofske fakultete.
Koronavirus spreminja tudi cilje naših dopustov, namesto za morje se številni odločajo za gore, med njimi tudi slabo pripravljeni in neizkušeni obiskovalci. Kakšne so posebnosti letošnje planinske sezone, kako obremenjeni so gorski reševalci in kako zaupanje spletnim informacijam o planinskih poteh in ciljih lahko izjalovi načrte - o vsem tem v Studiu ob 17-ih iz Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Aljana Jocif z gosti o varnosti, preventivi in urejanju varnih poti, za katere skrbi 763 markacistov. Gostje: - Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije, - Uroš Kušar, gorski policist, - Gregor Kofler, gorski vodnik, - Boštjan Gortnar, inštruktor markacist.
Neveljaven email naslov