Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4603 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ali Slovenja resnično postaja zverinjak? Raj za medvede in volkove? Pred dnevi je Agencija Republike Slovenije za okolje izdala dovoljenje za odstrel 115 medvedov, to pa je za seboj spet potegnilo različne odzive. Kmetje so zadovoljni, naravovarstveniki so na nogah. Ob tem se poraja vprašanje, kako najti ravnovesje, ki bo zadovoljilo vse. Iščejo ga tudi voditeljica Sabrina Mulec in gosti v studiu: - Katja Buda, v.d. direktorice za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, - Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti in član skupine strokovnjakov, ki je pripravila strokovna izhodišča za upravljanje rjavega medveda v Sloveniji, - Barbara Štimec, predstavnica kmetovalcev, ki delujejo na osrednjem območju velikih zveri, - Nevenka Lukič Rojšek, članica naravovarstvenih društev Anima in Alpe Adria Green, - Miha Skerl iz Zavoda za lovstvo in naravovarstvo iz Loškega potoka.
Promet pri nas prispeva tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, v netrgovalnem sektorju pa kar polovico. Tovorni promet se vztrajno povečuje, zaradi nesorazmerno nizkega vlaganja v železnice v preteklosti pa ga ne moremo prestaviti s cest na tire. A tudi stopnja motorizacije prebivalstva je pri nas visoka. Sta že pregovorna tranzitna umeščenost Slovenije in razpršena poselitev res nepremagljivi težavi? Kaj pa, če bi vsaj en dan v tednu – delali od doma? O ukrepih trajnostne prometne politike Erna Strniša z gosti: - Milena Černilogar Radež, vodja sektorja za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Ministrstvo za infrastrukturo, - Gregor Pretnar iz projektantskega podjetja PNZ, - Matej Ogrin, geograf, Filozofska fakulteta.
Letošnja planinska sezona bo zaradi razmer po koronakrizi drugačna. Deljeno koriščenje bonov v planinskih kočah, pričakovano manjši obisk tujcev, spoštovanje priporočil in varnostne razdalje ter spletne rezervacije bodo vplivale na planinski vsakdan. Kakšna so priporočila Planinske zveze Slovenije, kaj moramo vedeti planinci, in kaj čaka oskrbnike ? O tem Aljana Jocif in gostje: - Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, - Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, - Aleš Jenko, Planinsko društvo Ljubljana Matica.
Evropska unija čim prej potrebuje skupni odgovor na posledice pandemije novega koronavirusa. Voditelji Unije bodo na video-vrhu predstavili stališča do vzpostavitve sklada za okrevanje, vrednega 750 milijard evrov, in večletnega evropskega proračuna. Razhajanja med državami članicami so še velika. Jim bo uspel preboj do končnega dogovora? Več o tem s Sandro Krišelj in gosti:. - profesor Emil Erjavec, dekan Biotehniške fakultete; - profesor Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, - profesor Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.
Pokojninske blagajne, ki skrbi za več kot 623 tisoč upokojencev, že dolgo več ne napolnjujejo le prispevki zaposlenih in delodajalcev. Vsako leto mora vsaj milijardo primakniti državni proračun. Vladajoča koalicija je odločena jeseni v postopek vložiti zakon o demografskem skladu, nanj naj bi prenesli celotno državno premoženje. Donosi in kupnine iz sklada bi se namenjali za doplačilo za pokojnine. Ali mora država imeti takšen sklad, ki bi koncentrirano upravljal vse kapitalske naložbe države? Bo morda preveč podvržen političnim manipulacijam? Je smiseln z ekonomskega in upravljavskega vidika? O tem voditeljica Maja Derčar in gostje Studia ob 17ih. - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, - Dušan Mramor, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, nekdanji finančni minister, - Gorazd Podbevšek, pravnik, svetovalec, pisec zakona o SDH.
Slovenija je končno dobila najuglednejši vodnik visoke gastronomije in z njim zvezdice, ki so jih številni kuharski mojstri težko pričakovali. Kaj jim bodo prinesle, se bo njihovo delo spremenilo, da jih bodo tudi obdržali? S čim so prepričali stroge ocenjevalce in kaj uvrstitev neke restavracije v Michelinov vodnik pomeni za njen kraj, mesto, državo? Kakšne so izkušnje »chefov« v tujini, ki Michelinove zvezdice že imajo? Mnenja in razlage poznavalcev ter pričakovanja, izkušnje in načrte kuharskih mojstrov bomo združili v sredinem Studiu ob 17h, ki ga bo vodila Andreja Čokl. Gostje: - Ana Roš, kuharska mojstrica iz Hiše Franko, - Jure Tomič, kuharski mojster iz Ošterije Debeluh, - Kaja Sajovic, novinarka MMC RTV Slovenija, odlična poznavalka visoke kulinarike. Posneti pogovori in prispevki: - Joško Sirk iz La Subide, slovenski zamejec, ki ima Michelinovo zvezdico že 12 let, - Gwendal Poullennec, globalni direktor Michelinovih vodnikov, - Maja Pak, direktorica STO, - Hrvoje Petrić, Hrvaška (Tanja Borčič Bernard), - Michelinove »afere« (Igor Jurič).
Le še nekaj dni je do poleta prvih slovenskih satelitov Nemo HD in Trisat v orbito. Kaj pravzaprav pomenita za Slovenijo? Kakšne prednosti nam prinašata? Število satelitov v Zemljini krožnici se hitro povečuje, naša odvisnost od njih prav tako. Kako pomembno je, da smo neposredno navzoči na tekmovalnem in zahtevnem področju vesoljskih tehnologij in kako se to področje spreminja z novo vesoljsko tekmo, preverja Nina Slaček z gosti. Gosti: - dr. Tomaž Rodič, satelit NemoHD - dr. Iztok Kramberger, satelit Trisat - dr. Tomaž Rotovnik, direktor podjetja Skylabs - Aljoša Masten, Multimedijski portal RTV Slovenija (MMC).
Bodo trgovine po 17-ih letih od referenduma, na katerem so se volivke in volivci izrekli za njihovo zaprtje ob nedeljah, na ta dan naposled zaprle svoja vrata? Zaposleni v trgovini si tega želijo, trgovci pa temu odločno nasprotujejo. V katero smer se bo v nadaljevanju parlamentarnega postopka in ob dosedanji odsotnosti dogovora med sindikati in delodajalci o nedeljskem zaprtju trgovin nagnila politika? Katere trgovine bi kljub nedeljski prepovedi obratovanja lahko bile odprte? Ali je predlog zakona, ki bi vseboval tudi ''nedeljske izjeme'' res obsojen na to, da bi padel na ustavnem sodišču? Stališča o teh in drugih vprašanjih soočamo v oddaji z voditeljico Simeono Rogelj in gosti v studiu. Gostje: - Ladislav Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije - Barbara Marolt, trgovka - Mija Lapornik, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije - Robert Fakin, direktor Kmetijske zadruge Agraria Izjave predstavnikov pravne stroke, Rimokatoliške cerkve, Obrtne zbornice in kupcev.
Država je do konca meseca podaljšala ukrepe za pomoč gospodarstvu. Nekateri delodajalci pa vsakič znova zlorabljajo sistem. Delavce, čeprav so uradno na čakanju na delo doma, silijo k prihodu na delovno mesto, sicer sledi izguba zaposlitve. Med kršitvami so še: neizplačilo kriznega dodatka, siljenje v podpisovanje nezakonitih pogodb in izgovori, da letos ni treba izplačati regresa. Kaj bi lahko storili, da bi preprečili takšne zlorabe? O tem Urška Valjavec z gosti Studia ob 17ih. Gosti: - Mateja Ribič, državna sekretarka z ministrstva za delo, - Jadranko Grlić, glavni delovni inšpektor, - Goran Lukič iz Delavska svetovalnice, - Marjan Pogačnik, glavni direktor Iskra Mehanizmov.
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov. Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis. Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži. O tem voditelj Urban Tarman in gosti: - Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto, - Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov, - Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Slovensko gospodarstvo, tako rekoč zamrznjeno v obdobju epidemije, se zelo počasi oživlja. Kaj storiti, da bo vnovičen zagon gospodarske dejavnosti hitrejši, kako izkoristiti milijarde evrov posojil in nepovratnih sredstev iz Evropske unije za nujne naložbe in katere ukrepe bo treba pred jesenjo še sprejeti? O vsem tem Urška Jereb in gosti v tokratnem Studiu ob sedemnajstih: - Arjana Brezigar Masten, direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije, - Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in član vladne svetovalne skupine, - Sergej Simoniti, predsednik uprave zavarovalnice Coface PKZ, - Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja v Generali Investments.
Razmere v sodobni družbi so zaradi kriz, ki si sledijo druga za drugo, vse bolj kompleksne. To se zrcali tudi v razpravah v medijih, v državnem zboru, na družbenih omrežjih in v spletnih komentarjih. Izrečeno in zapisano je vse bolj nestrpno do nekaterih skupin ljudi, žaljivo, pogosto javno spodbujajo k zaničevanju ali celo pozivajo k nasilju. Razprave so preplavljene s sovražnim govorom in žalitvami, meja dostojnosti je velikokrat prekoračena. Kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom, kako je s preganjanjem in kaznovanjem sovražnega govora pri nas? Proti komu je najpogosteje uperjen sovražni govor? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti. Gostje: - vodja kazenskega oddelka na Vrhovnem državnem tožilstvu vrhovni državni tožilec svetnik Andrej Ferlinc, - zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, - izredni profesor na katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević, - sodelavec prijavne točke Spletno oko Andrej Motl.
Vsak dan je lahko dan za branje poezije, ogled filma, obisk likovne razstave, poslušanje koncerta ali za pogovor o kulturi, še zlasti pa to velja za praznik. Na dan Primoža Trubarja se o njem, ohranjanju zgodovinskega spomina, pomenu kulture v sodobni družbi, njenem položaju v tednih epidemije in jutri, o sovražnem govoru in potezah ministrstva za kulturo voditelj Marko Golja pogovarja z gosti v studiu. Gostje: – jezikoslovec Kozma Ahačič, – državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, – avtor, režiser in performer Jure Novak – pisatelj, pesnik in režiser Vinko Möderndorfer.
Kakšna bo usoda obvoznice mimo Škofljice, pa tudi mimo Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja; ali bo ob prenovi kočevske železnice tudi Grosuplje vendarle dobilo novo železniško postajo; ali je hitra cestna povezava od Ljubljane do Kolpe le pobožna želja ali celo utopija; bi lahko ceste in železnico na tej osi povezali s hrvaškimi in tako spodbudili tudi čezmejni promet na območju? O teh in drugih vprašanjih o razvojni osi 3A voditelj Marko Škrlj in gostje v studiu: – Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, – Peter Verlič, župan občine Grosuplje, – Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje, – Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji za infrastrukturo.
Napoved: Danes mineva 100 let od podpisa Trianonske pogodbe, enega izmed mirovnih dokumentov, ki so postali temelj ureditve sveta po prvi svetovni vojni. V nekaterih državah, na primer Romuniji, je to državni praznik, drugod, na Madžarskem, dan spomina na storjeno krivico. S Trianonsko pogodbo so določili tudi mejo med Madžarsko in Slovenijo, takrat delom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ali spomin na takratne dni še vedno bremeni odnose med narodi nekdanje donavske monarhije? Ali pa so odprte meje in skupna evropska prihodnost obliž na rane tistega časa? O tem iz studia v Lendavi Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: – Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota, – László Göncz, zgodovinar na Inštitutu za narodnostna vprašanja, nekdanji poslanec narodne skupnosti v Državnem zboru, – Attila Kovacs, vodja enote Inštituta za narodnostna vprašanja v Lendavi, docent na Univerzi v Mariboru, – Uroš Lipušček, naš dopisnik, avtor znanstvene monografije Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919.
Združene države Amerike se ves čas spopadajo z rasizmom in s predsodki do Afroameričanov, ki predstavljajo 13 odstotkov ameriške družbe, ter s problemi zaradi zapostavljenih urbanih skupnosti. Vendar takšne jeze in nasilja, kot sta izbruhnila po uboju temnopoltega moškega Georgea Floyda, ne pomnijo od atentata na Martina Luthra Kinga. Protestniki pod geslom »Ne morem dihati« zahtevajo sistemske in strukturne spremembe v ameriški družbi. Pa se bodo te zgodile tudi v glavah? Več v Studiu ob 17h s Sandro Krišelj. Gostje: - Bogomil Ferfila, profesor na Fakulteti za družbene vede, - Erika Johnson Debeljak, pisateljica, esejistka in prevajalka, - Andrej Brstovšek, novinar Dnevnika, nekdanji dopisnik iz ZDA.
Večina domov za starejše še vedno ne sprejema novih oskrbovancev, saj so navodila za vzpostavitev varnih con zaradi koronavirusa precej neživljenjska. Približno 800 postelj tako ostaja nezasedenih, kar povzroča finančni izpad na eni strani, na drugi pa otežuje reševanje hudih stisk – na prostor v domu namreč čaka približno 12 tisoč ljudi. Kaj bo vendarle vlada spremenila glede oskrbe starejših, potem ko je epidemija dokončno razkrila vse slabosti, kot so pomanjkanje kadrov ter prostorske in finančne težave? O tem v Studiu ob 17-ih z Alenko Terlep in gosti. Gosti: - Valerija Lekić Poljšak, predsednica Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, - Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost - Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Meje se le počasi odpirajo, a vendar je jasno, da bo letošnje poletje drugačno od prejšnjih. Pozivi domačinov k preživljanju počitnic na domačih tleh so že znani, kot tudi, da slovenski gost ne bo rešil domačega turizma, lahko pa pomaga blažiti posledice koronakrize. Eden od načinov je – kot predvideva vlada – z vavčerji, ki jih bodo lahko državljani Slovenije vnovčili v domačih nastanitvenih kapacitetah. A za privabljanje bo potrebno še kaj drugega. Kako dobro poznamo slovenskega gosta, glede na to da tri četrtine turistov predstavljajo tuji turisti? Kako jih naslavljati? Bodo pripravljeni doma trošiti več? Z voditeljico Tino Lamovšek in gosti: - Jana Apih, direktorica Zavoda Tovarna trajnostnega turizma podjetja Goodplace - Iztok Altbauer, direktor Združenja slovenskih naravnih zdravilišč - Marko Lenarčič, direktor gospodarskega interesnega združenja Slovenija Outdoor - Zenel Batagelj, partner v podjetju Valicon in član strokovnega sveta Slovenske turistične organizacije.
Goriška regija je ob epidemiji bolj prizadeta kot druge regije v državi, so prepričani gospodarstveniki in lokalne skupnosti. Območje tik ob italijanski meji je na vseh področjih povezano s sosednjo državo. Zaradi zaprte meje je ta trg skoraj popolnoma zamrl. Kriza se je zaradi razmer v Italiji na Goriškem začela že prej kot v drugih slovenskih regijah in bo trajala dlje, saj so številna podjetja in podjetniki odvisni od italijanskega trga in kupcev. Med najbolj žgočimi problemi je zaprtje Hitovih in drugih igralnic. Dokler je zaprta meja z Italijo, od koder prihaja večina gostov, jih ni smiselno odpirati. Kar 1600 od skupno 1700 zaposlenih zato ostaja na čakanju. Izpad dohodka je velik in bo močno vplival tudi na prilive v proračune občin, ki so upravičene do koncesijske dajatve. Število registriranih brezposelnih in tistih na čakanju se je na Goriškem v zadnjih dveh mesecih občutno povečalo. Na drugi strani pa se je zmanjšalo povpraševanje delodajalcev. Razmere v regiji pristojni ocenjujejo kot skrb vzbujajoče, zato so tudi strnili vrste in iščejo rešitve. Hkrati menijo, da bi pri tem morala posebno situacijo sprejeti tudi vlada in priskočiti na pomoč. O tem, kako bi se Goriška lahko izvila iz primeža krize, Ingrid Kašca Bucik in sogovorniki v novogoriškem studiu Radia Koper: - Klemen Miklavič, župan mestne občine Nova Gorica, - Nevenka Vovk Rožič, direktorica severnoprimorske gospodarske zbornice, - Tomaž Repinc, predsednik uprave Hit, - Marino Furlan, direktor podjetja Intra Lighting in pobudnik iniciative Rešimo Goriško.
Kako bodo Evropska unija in države članice podprle okrevanje gospodarstev po enem od najhujših šokov v zgodovini, pandemiji covida-19? Od tega bo odvisno, kako bo povezava izšla iz krize in kakšno Unijo bomo imeli v prihodnje. Znana sta načrt za vzpostavitev sklada za okrevanje in nov predlog večletnega evropskega proračuna; kakšen pa je odziv članic in kako bomo financirali ukrepe? O tem v Studiu ob 17h voditeljica Sandra Krišelj z gosti. Gostje: - Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - profesor Vasja Rant, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani - Jure Vršnak, namestnik generalnega direktorja Ministrstva za zunanje zadeve.
Neveljaven email naslov