Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji bomo prelistali monografijo Julijane Visočnik The Roman Insciptions of Celeia and its Ager (slo. Rimski napisi Celeie), ki razkriva, kaj pripovedujejo zapisi na kamnih rimske Celeie. V nadaljevanju pa napovedali koncert novih del za saksofon What’s new v Slovenski filharmoniji. Na koncertu bo mogoče prisluhniti delom za saksofon, ki so jih mlademu saksofonistu Domnu Korenu posvetili trije slovenski in iranski skladatelj.
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V tokratni oddaji bomo prelistali monografijo Julijane Visočnik The Roman Insciptions of Celeia and its Ager (slo. Rimski napisi Celeie), ki razkriva, kaj pripovedujejo zapisi na kamnih rimske Celeie. V nadaljevanju pa napovedali koncert novih del za saksofon What’s new v Slovenski filharmoniji. Na koncertu bo mogoče prisluhniti delom za saksofon, ki so jih mlademu saksofonistu Domnu Korenu posvetili trije slovenski in iranski skladatelj.
Pesniški opus Vite Žerjal Pavlin morda ni obsežen, zagotovo pa pesnica iz zbirke v zbirko razvija samosvojo poetiko in prepoznaven pesniški svet. Pred kratkim je objavila novo pesniško zbirko z naslovom Obrazi, v kateri podobe spregovorijo kot podobe, pesnica pa vanje posega zadržano, diskretno in skoraj neopazno z osebnimi vložki. Več o njej v današnji oddaji Svet kulture. V njej predstavljamo tudi razstavo fotografij Božidarja Dolenca, ki jo odpirajo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani in kratko radijsko igro Rdeča kapica po predlogi in zasnovi Brine Klampfer.
Arhitekt, kipar in pedagog Jože Barši je v svojih delih od nekdaj širil meje razumevanja umetniškega dela: namesto temu je pozornost posvečal človekovi misli, ki je v njegovem pogledu umetniški objekt sama na sebi. Ukvarjal se je z vprašanji, kako tako umetniško delo gledati, misliti in brati – tokrat v okviru dveh na videz nasprotujočih si procesov, učenja in pozabljanja, ki ju na razstavi sooča v njuni »nepogrešljivi soodvisnosti«, kot so zapisali pri Mestni galeriji Ljubljana. Dodajajo še, da je razstava zasnovana kot pot skozi miselni proces učenja v najrazličnejših oblikah ter pozabljanja kot blažilca in smiselnega početja, ki prazni človekov pomnilnik ter ga sprošča za nove zamisli in novo učenje.
»Mi smo sadovi vetra, zaplodil nas je, nas hranil in vzgojil,« je zapisal Lyall Watson v knjigi Nebeški dih, v kateri je ta južnoafriški botanik in biolog opisal veter v vseh njegovih razsežnostih. Knjigo bomo predstavili v današnji oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi gledališkemu omnibusu Tišina med nami, ki ga bodo v soboto na splet premierno prenašali z velikega odra Mestnega gledališča ljubljanskega. Besedila treh dramatičark Barbare Zemljič, Tjaše Mislej in Ize Strehar se ukvarjajo s človeškimi odnosi v času epidemije, pod režijo omnibusa pa se podpisuje Nina Šorak. Foto: MGL
Žalostna komedija ali zabavna tragedija, odvisno, kako pogledate, pravi izraelski režiser Yonatan Esterkin o predstavi Pet kil sladkorja. Ta je nastala po besedilu izraelskega avtorja Gura Korena in dregne v holokavst, ki ga lahko kot prispodobo vežemo na kakršnekoli težke spomine. Premierna uprizoritev bo nocoj na spletnih straneh SNG Nova Gorica, gre pa za koprodukcijo z Mini teatrom in v sodelovanju z Judovskim kulturnim centrom Ljubljana. In kaj nas časa v drugem delu oddaje: v naboru dogodkov drugega vala filharmoničnih spletnih koncertov je nocoj na sporedu tretji iz niza klasičnih koncertov z naslovom Škotske impresije. Orkester Slovenske filharmonije gosti Douglasa Boyda, ki velja za enega najbolj dinamičnih in najvznemirljivejših sodobnih dirigentov, svojo glasbeno pot pa je začel kot oboist. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan
»Izkusite enajst možnih svetov razumevanja užitka danes, v času, kakršnega še nismo živeli …,« s tem stavkom na Ljubljanski grad vabi obiskovalce skupinska razstava članov Društva likovnih umetnikov Ljubljana z naslovom Hedonizem. Podrobneje o razstavi, na kateri se predstavlja enajst umetnikov, v današnji oddaji. Prelistali bomo tudi knjižne novosti založbe Sanje, med katerimi je mednarodna uspešnica – roman Kirka ameriške pisateljice Madeline Miller.
Bojan Gorenec že vse od poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja deluje na slikarskem področju, nekaj časa pa se je ukvarjal tudi z grafiko. Njegovo delo Laični topos slikarstva. Troedinost: projekcija, pojem hiše, slikarstvo iz osemdesetih je del stalne razstave v Moderni galeriji, v svoji najnovejši seriji slikarskih del pa obravnava večplastnost in protislovja v odnosu slikarstva in umetnosti do lastnega časa in prostora. Zbrana so z naslovom Nadčustvovanje (prebijanje iz obroča), razstava, ki je na ogled v spodnjih prostorih Moderne galerije, pa je plod sodelovanja Bojana Gorenca in kustosinje Martine Vovk.
Ko govorimo o zgodovini človeka, govorimo o zgodovini migracij, je ključno sporočilo knjige ABCČĆ migracij dr. Jerneja Mlekuža, strokovnjaka, ki se teme migracij loteva z veliko humorja in vključevanjem vsakdanjih vidikov. Njegova nova knjiga opisuje nepretrgani migracijski tok človeštva in skuša definirati osnovne pojme – kaj je migracija, kdo je migrant in podobno. Predstavili pa bomo tudi knjigo Nadaljevanje prihodnjič, pesnika in pisatelja Jožeta Snoja, ki kot osnovo svojega ustvarjalnega procesa razume neusmiljenost do sebe. Foto: Založba ZRC SAZU
V duhu prihajajočega Valentinovega bomo danes govorili o dveh večnih temah, ki pogosto hodita z roko v roki – ljubezen in sovraštvo. Prežemata tudi Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija, ki si jo bomo prav v nedeljo lahko ogledali na spletni premieri mariborske Drame. V sodobni gledališki formi jo je na oder postavil umetniški direktor in režiser Aleksandar Popovski. Z dramaturginjo Nino Kucler Stiković je tudi soavtor priredbe. V Svetu kulture se bomo vprašali še od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? Te dileme namreč v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode želi razvozlati nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Na fotografiji Julija Klavžar (Julija) in Žan Koprivnik (Romeo), foto: Damjan Švarc
Fotograf Andrej Blatnik je po navdihu romana Maje Haderlap z današnjimi očmi opazoval in v črno-belo fotografijo lovil pokrajino vojnih usod v dolini Lepene na avstrijskem Koroškem. Njegovi posnetki so dramatični, motivi odsevajo tamkajšnjo trmo, voljo do preživetja, človekov boj in hkrati sožitje z naravo. Razstavo Po sledeh Angela pozabe si lahko ogledamo v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. V Vilešu, blizu Gorice, kjer so v sredo odprli težko pričakovano stalno dvorano za multimedijske dogodke, prvo takšno v Italiji, in jo poimenovali Dvorana emocij, pa zdaj gosti sodobno predstavitev znamenitega slikarja Vincenta van Gogha. V Svetu kulture še o prvem ciklu oddaj programa Ars B-AIR Zvočenja. Te nastajajo v sodelovanju s primarijem Igorjem M. Ravnikom, zdravnikom specialistom pediatrom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: od raziskav zgodnjega vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost, do nevrofiziologije in nevropsihologije glasbe, muzikoterapije, pediatrije in ustvarjalnosti. Foto: izrez fotografije iz cikla Po sledeh Angela pozabe avtorja Andreja Blatnika
Depresija, različne oblike zdravljenja in predvsem njegovi učinki so poudarki predstave Učinek, nastale po predlogi britanske dramatičarke Lucy Prebble, ki jo bo nocoj v spletnem videoprenosu premierno prikazala ljubljanska Drama. V oddaji vas bomo zvočno popeljali tudi med slike Matije Bobičića v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Bobičić se pri nas samostojno predstavlja po šestih letih, v zadnjem času je sile namreč usmerjal predvsem v Združene države in Veliko Britanijo, kjer pogosto razstavlja in tudi prodaja svoja dela. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca je naslov romana, ki ga je tržaški pisatelj Dušan Jelinčič posvetil svojemu očetu, enemu izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR. Zgodba sega v čas fašistične strahovlade in druge svetovne vojne, besedilo pa je bilo nagrajeno na nagradnem natečaju, ki sta ga ob 90-letnici ustrelitve bazoviških junakov in ob 100-letnici požiga Narodnega doma v Trstu razpisali Mladika in Slovenska prosveta. V oddaji pa tudi o zborniku »Bleščeče, brezhibno, odlično…, glasbena kritika v prostoru in času«, ki ga je ob svoji štiridesetletnici nedavno izdal Kulturni dom Nova Gorica. Foto: Založba Mladika
Kaj bi brez poezije na osrednji kulturni praznik? Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki je prejšnja leta tradicionalno branje pesmi Franceta Prešerna pripravilo na Prešernovem trgu v Ljubljani, je to letos preselilo v studie Radia Slovenija. V Svetu kulture o tem in o ostalih kulturnih dogodkih na Prešernov dan. V Kranju so zunaj pripravili Prešernov smenj in ulične galerije, med drugim si lahko ogledamo portrete Prešernovih nagrajencev, ostale dogodke pa so preselili na splet. Spet je odprta tudi Galerija Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, katere regija je zahtevala še posebej dolg časovni davek, bi lahko rekli. Pa skok na Štajersko – prav 8. februarja leta 1954 je svojo vrata prvič odprla Umetnostna galerija Maribor. V Vodnikovi domačiji v Ljubljani so za nocoj pripravili literarni kabaret v Iskanju Urške ali Kdo se boji povodnega moža? Zasnoval ga je mehiški ustvarjalec Carlos Pascual. In zdaj še k Slovencem v Italijo. Dan slovenske kulture je za njih posebej občutena priložnost, da s posebnim ponosom potrdijo svojo izvornost in pripadnost, pravi Marij Čuk. Oddajo bomo zaključili še z eno obletnico – pred natanko sto leti je namreč umrl Josip Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik. Vabljeni v našo družbo. Foto: BoBo
Nocoj se bo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije začel četrti koncert Pretežno vokalnega cikla. V okviru tega abonmaja sicer nastopa Zbor Slovenske filharmonije, vsako leto pa enega izmed koncertov namenijo komorni vokalni glasbi in prav ta je danes pred nami. Več o koncertu v današnji oddaji. Napovedali bomo tudi ponedeljkovo spletno premiero mladinske predstave o odraščanju Elvis Škorc, genialni štor po romanu Janje Vidmar, in cikel Literarnih nokturnov Dekameron C-19. Foto: Slovenska filharmonija
Nekaj dni pred kulturnim praznikom je iz Narodne in univerzitetne knjižnice prišla lepa novica, in sicer da so pridobili Prešernov rokopis satirične meniške balade Sveti Senanus. Več o tej pridobitvi, ki ima kulturnozgodovinski pomen, danes v Svetu kulture. Predstavili bomo tudi zbirko kronik Nezakonita melanholija. Napisal jo je Carlos Pascual, v Mehiki rojen pisatelj, ki že več kot deset let živi v Ljubljani. Foto: NUK
Arjan Pregl se tokrat predstavlja v Galeriji mesta Ptuj. "Iz srca rojena umetnost", kot je naslov razstave, se lahko bere tudi "Izrojena umetnost". Umetnik, ki med drugim ustvarja most med spontano otroško potezo in polnokrvno abstrakcijo, tako ostaja provokativen. Čeprav so v glavnem na ogled dela iz njegovih zadnjih treh serij, je Pregl za ptujsko razstavo ustvaril 15 novih izjemno barvitih slik. Danes še o glasbi: ob 19.30 bomo lahko prisluhnili neposrednemu prenosu tretjega koncerta iz abonmaja SOS – niza koncertov Sodobnih orkestrskih skladb. Nocojšnji dogodek so naslovili Ponovno prebujenje, Orkestru slovenske filharmonije pa bo dirigiral Marco Angius, specialist za izvajanje glasbe Salvatoreja Sciarrina – enega najbolj prepoznavnih italijanskih skladateljev sodobne glasbe. Foto: Skladatelj Salvatore Sciarrino, vir spletna stran skladatelja, fotografiral Luca Carra, RaiTrade
Minuli teden je zaznamoval mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, na to grozljivo obdobje pa nas likovno opominjajo tudi nekatera dela Bogdana Borčića, enega pomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev na področju slikarstva in grafike, ki je leta 2014 po naročilu Muzeja spominskega obeležja Koncentracijskega taborišča Dachau izdelal grafično mapo In principio erat Dachau – na začetku je bil Dachau. Bogdan Borčić je bil kot sedemnajstletni mladenič leta 1944 interniran v koncentracijsko taborišče Dachau. O tej svoji travmatični izkušnji je redko govoril, poznavalci njegovega opusa pa opozarjajo, da se ta zrcali v nekaterih motivih njegovega dela, kot so recimo mreže. Svoja prva dela s tematiko koncentracijskega taborišča je ustvaril nekaj let po vojni, s tem grozljivim obdobjem pa se je soočil tudi ob koncu svojega življenja. Grafike in risbe z naslovom Na začetku je bil Dachau so zdaj na ogled v mariborski Sinagogi, ki si je dela za razstavo izposodila iz Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. V drugem delu oddaje pa se ozremo čez mejo s komentarjem Marija Čuka o političnih spremembah, ki vplivajo tudi na počutje slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Foto: Bogdan Borčić, iz cikla In principio erat Dachau, vir: FB stranGalerije Božidar Jakac, izrez fotografije
V času, ko se velika večina šolarjev še vedno šola na daljavo in zato več ur na dan strmi v računalniške zaslone, se kot ena izmed idealnih prostočasnih dejavnosti ponuja branje knjig. To ima v primerjavi z igranjem videoiger, preživljanjem časa na družbenih omrežjih ali gledanjem televizije tudi več prednosti: branje ne spodbuja samo utrjevanja in izboljševanja pismenosti, jezikovne spretnosti in besednega zaklada, ampak tudi razvoj kognitivnih sposobnosti, globljega razumevanja sveta, ustvarjalnost in domišljijo, pomaga vaditi koncentracijo, razvija empatijo in pripomore k tesnejšim odnosom s starši, ki se z otroki o knjigah pogovarjajo ali jim sami berejo. Zbrali smo najzanimivejše knjižne novosti za otroke in mlade v preteklem mesecu, predstavljamo pa tudi nove knjižne projekte, namenjene šolarjem.
Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec je znan po številnih knjigah. Bralci Primorskega dnevnika, ki izhaja v Trstu, pa ga poznajo tudi po rednih objavah zapisov, s katerimi se odziva na dogajanje doma in v svetu. Nedavno je izbor teh glos, kot jih sam imenuje, objavil v knjigi, ki je izšla pri založbi Annales koprskega znanstveno-raziskovalnega središča. V oddaji pa še o eni knjigi, in sicer najnovejšemu romanu italijanskega literarnega zvezdnika Paola Giordana Raztrgajmo nebo. V njem, kot je za avtorja značilno, poglobljeno prikazuje medčloveške odnose, gradi psihologijo likov; pred nas pa razgrne zgodbo o odraščanju, ljubezni ter odnosu do religije in narave.
Fotografije Tadeja Vaukmana v bolj ali manj izraziti maniri spremlja eksces; že vse od njegovega umetniškega preboja s projektom Dick Skinners leta 2015, pri katerem je šlo za dokumentarno beleženje norih zabav, skejterske subkulture in prijateljev ob pretepanju, iztrebljanju, bruhanju … Pozneje je Vaukman, verjetno že s serijo Grandheroes, fotografsko zgodbo o svojem odraščanju in življenju pri starih starših, nakazal zasuk k samorefleksiji. Leta 2019 je nato prepričal žirijo za nagrado skupine OHO z avtoportretom; sledila je rezidenca v Združenih državah Amerike, kjer je nastala ideja za razstavo Ritual očiščenja, v kateri se je poudarjeno ukvarjal s seboj in s svojimi težavami; osrediščenje na samorefleksijo je izrazito tudi na aktualni razstavi Vaukmana v ljubljanski Galeriji Škuc, o kateri več v tokratni oddaji ... Foto: ŠKUC / Simao Bessa
Sonja Borus se je kot ena izmed judovskih mladenk med drugo svetovno vojno skupaj s konvojem tako imenovanih Joškovih otrok prebijala v Palestino, prej pa skrivala in prebivala med drugim tudi v Sloveniji. »Moj moto je bil optimizem, ki sem ga v sebi nosila na celotni življenjski poti. Zmeraj sem vedela, da me v prihodnosti čaka boljše življenje. Bili so tudi trenutki, ko sem mislila, da bom morala vse opustiti, toda prav ta notranja iskra mi je rekla, da bo vedno vse dobro,« je zapisala leta 2011, pri 84 letih, ko so njeni zapiski v knjižni obliki prvič izšli. Starši so jo, da bi jo obvarovali pred usodo zapornikov v koncentracijskem taborišču, zaupali sionistični organizaciji Alija za otroke in mladino. Tam je zanjo in za nekaj deset drugih otrok skrb prevzel 20-letni Hrvat Joško Indig, ki je vse preizkušnje na njihovi poti do Palestine popisal v knjigi, ki je leta 2018 izšla v slovenskem prevodu z naslovom Joškovi otroci (Založba ZRC). Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta dve leti pozneje je pri isti založbi v prevodu dr. Jaše Drnovška Sonjin dnevnik zdaj izšel tudi v slovenščini.
Neveljaven email naslov