Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
3617 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
Na včerajšnjem slovesnem odprtju 35. Slovenskega knjižnega sejma so pesniku, pisatelju in prevajalcu Marku Kravosu podelili Schwentnerjevo nagrado, priznanje za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu. O njem bomo spregovorili v današnjem Svetu kulture, in o dokumentarnem filmu o nacističnem koncentracijskem taborišču Natzweiler Struthof, ki ga bo nocoj predvajala televizijska mreža BBC 1, njegov osrednji lik pa je pisatelj Boris Pahor. Odpravili se bomo tudi na Kitajsko – v tamkajšnjem narodnem muzeju so v okviru razstave vrnjenih zakladov kitajske umetnosti, ki so jo priredili ob 70. obletnici proslavljanja ustanovitve Ljudske republike Kitajske, nedavno razstavili bronasto konjsko glavo, del vodnjaka v bivši letni imperialni palači v Pekingu. Foto: BoBo
Avstrijsko državno nagrado za umetnost danes prejmeta Maja Haderlap v kategoriji literature in Slovensko prosvetno društvo Rož v kategoriji kulturne iniciative. Po izboru komisije nagrade podeljuje zvezni minister za kulturo. V oddaji tudi razstavi Tomaža Furlana Zajtrk na jutranjem vlaku, ki je na ogled v ljubljanski galeriji Škuc. Avtorja zanima posameznikov osebni pogled na objekt, na popačenost, ki jo povzroči individualna interpretacija. Foto: BoBo
V ljubljanski Drami se jutri obeta premierna uprizoritev predstave Gospa z morja. Ibsenovo besedilo pri nas sicer ne bo uprizorjeno prvič, saj se je pred leti že znašlo na odru Mestnega gledališča Ljubljanskega, vendar bo tokratna uprizoritev, ki sodi v tematskih okvir sezone - ljubezen, zanimiva predvsem zaradi elementov scenografije in zvočnosti. Podajamo se tudi po pesniških poteh Alme Karlin.
Tudi tokrat bomo naprej preverili dogajanje na jubilejnem, 30. Ljubljanskem filmskem festivalu – Liffe, v nadaljevanju oddaje pa nato pozornost posvetili svežemu romanu Pesnica Toneta Partljiča. Z njim se je navezal na svojo uspešno komedijo Moj ata socialistični kulak, izrisal portret časa, svoje družine, predvsem očeta, pa tudi Pesnice kot kraja svojega otroštva. Napovedali bomo tudi dva ljubljanska koncerta – v Narodni galeriji bo koncert taboriščnih pesmi poljskega glasbenika Aleksandra Kulisiewicza v izvedbi Janija Kovačiča, Gallusova dvorana Cankarjevega doma pa bo gostila 3. koncert iz cikla Oranžnega abonmaja Slovenske filharmonije.
Nepričakovana dediščina po umrlem očetu sproži spor med Frenkom, upornikom, ki še vedno prisega na socialistične vrednote in njegovim bratom Branetom, tipičnim post-tranzicijskim tajkunom. Tak je opis filmske parabole o družbenih vrednotah in svetovnih nazorih Jaz sem Frenk režiserja Metoda Pevca, ki bo nocoj premierno prikazan na filmskem festivalu Liffe. Poleg že utečenega poročanja s tega priljubljenega festivala, ki z večino filmov domuje v Cankarjevem domu, danes izpostavljamo še koncert Alexandra Gadijeva. Eden izmed redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v superlativih bo prav tako nastopil v tem hramu kulture, s tem pa tudi odprl novo sezono Srebrnega abonmaja. Gadijev po besedah organizatorjev kritike in občinstvo osvaja z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo ter se popolnoma zaveda kako uravnotežiti ton in dinamiko, subtilnost in polno igro, nadzor in gorečnost. Predstavili bomo tudi monografijo Svetlane Slapšak Volna in telo, drugi koncert cikla Carpe artem in koncertno sezono Akademije za glasbo.
V današnjem Svetu kulture boste izvedeli več o novi dokumentarni monografiji o Alojzu Rebuli, ki jo je napisal France Pibernik. Knjigo sestavlja sedem poglavij, ki segajo od njegovega zgodnjega otroštva, preko obdobja študija v Ljubljani in delovanja na Tržaškem, vse do literarnega vzpona z romanom V sibilinem vetru, pa do zadnjih let, ki jih je pisatelj preživel v Loki pri Zidanem Mostu skupaj z ženo, pisateljico Zoro Tavčar. Monografijo bogatijo številne fotografije iz zasebnega in javnega življenja Alojza Rebule. V oddaji pa tudi o dogajanju na 30. jubilejnem filmskem festivalu Liffe.
Na ljubljanskem filmskem festivalu prikazujejo zmagovalce in druge uspešne filme z največjih filmskih festivalov po svetu. V Cankarjevem domu je na sporedu film Spominek britanske režiserke Joanne Hogg, ki je zelo veliko pohval prejel že februarja v Berlinu. V Kinu Komuna prikazujejo južnokorejski film Parazit, ki je bil veliki zmagovalec letošnjega festivala v Cannesu, mnogi pa ga imajo tudi za najboljši film zadnjih let. Sledijo Sinonimi, izraelska tragikomedija, ki so jo v Berlinu nagradili z zlatim medvedom. Poročamo še o premieri težko pričakovane detektivske televizijske serije Jezero, ki je nastala po romanu Tadeja Goloba, in o najuspešnejšem slovenskem filmu letošnjega leta, Zgodbe iz kostanjevih gozdov. V ljubljanskem Kinodvoru pa je na sporedu tudi izbor najboljših kratkih filmov letošnjega leta. Foto: MMC / Gregor Božič
Kaj in kako so jedli pri Valvasorjevih, kakšne so bile naravne danosti, rodovitnost in gospodarske panoge po gradovih, v mestih, trgih in samostanih, kakšna živila so poznali ter kakšno hrano so jedli vsak dan in ob posebnih priložnostih, kot so rojstvo, poroka in smrt. To so nekatera vprašanja, na katera odgovarja Janez Bogataj v knjigi Z Valvasorjem za mizo – Prehranska kultura na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja. V oddaji tudi o zvočni instalaciji, ki raziskuje vplive hoje na naše dojemanje zvocˇnosti. Delo Martina Ecclesa: Št. 2: “Brez sledi” bo razstavljeno v Stekleniku, galeriji za zvok, bioakustiko in umetnost v Tivoliju v Ljubljani. Napovedali bomo prireditvi Napev – Odsev, državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije, ki jo organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti. Začeli pa bomo na Mednarodnem kulturnem forumu v Sankt Peterburgu, kjer je Forum slovanskih kultur poseben programski gost. Vir fotografije: RTV MMC
Sinoči se je s slavnostnim odprtjem pričela jubilejna, 30. izdaja ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala - LIFFea. Ob tej priložnosti je Ljubljano obiskal Abel Ferarra, režiser kultnih filmov, kot so Angel maščevanja, Tatovi teles, Pokvarjeni poročnik in Kralj New Yorka. Njegove žanrske filme poznamo po nasilju, eksploataciji in objektivaciji žensk, film Tommaso, ki so ga prikazali sinoči na odprtju festivala, pa je zanj manj tipična avtobiografska drama. V njej režiser razgali vse svoje frustracije, želje in strahove; posnel ga je v lastnem stanovanju in predelu Rima, kjer živi, v njem pa poleg Willema Dafoeja nastopita tudi njegova žena in hčerka.
Ena izmed besed, ki jo lahko izgovorimo večkrat na dan, je delo. Delo nas lahko osmišlja, radosti, bogat, izčrpava, iz nas dela avtopilote, tako zelo, da včasih iz zavesti izrinemo misli o majhnih dejavnostih, ki so posute po naših vsakdanih. Ena izmed takih je morda nakup vstopnic za ogled filmov, ki si jih bo v naslednjih dneh mogoče ogledati na 30. filmskem festivalu v Ljubljani. Danes se bomo bolj podrobno posvetili v oddaji Svet kulture po 16. uri, ko bomo razvozlavali tudi pomene naslova razstave Hiperzaposlovanje, ki je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani ter spoznali delo Japonska umetnica Saeborg, ki ustvarja napihljiva bitja iz lateksa.
V današnjem Svetu kulture se bomo najprej spomnili slovenskega režiserja Franceta Štiglica, ki je v svoji 40-letni filmski karieri ustvaril prepoznaven in priljubljen opus celovečernih filmov, med katerimi je tudi prvi slovenski film Na svoji zemlji. Ogledali smo si dokumentarni film Petra Jacksona Nikoli se ne bodo postarali, ki je bil enkratno prikazan v Kinodvoru. V oddaji pa se posvečamo tudi literaturi. Zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, knjižnega društva Hiša poezije, se je razširila za pet novih pesniških zbirk. Vabljeni v našo družbo!
Pred 100 leti se je rodil France Štiglic, režiser, ki je pustil neizbrisen pečat s filmi Na svoji zemlji, Dolina miru, Ne joči, Peter in z drugimi filmskimi svaritvami, zapisanimi v slovensko filmsko zgodovino. Spomnili se jih bomo v dneh, ko slovenskemu filmu posvečamo ves teden in se v Ljubljani začenja mednarodno festivalsko filmsko dogajanje.
Alice v postelji je igra o ženskah, o ženskih bolečinah in o njihovem samozavedanju; svobodna igra domišljije, ki temelji na resnični osebi, Alice James, je zapisala Susan Sontag v spremni besedi ob izdaji dramskega besedila. Ta tekst iz 90ih let je osnova za istoimensko predstavo, ki bo danes premierno uprizorjena na odru ljubljanske Male drame. Povsem drugačno zgodbo o ženski oziroma deklici pa piše znana Pepelka. Baletna uprizoritev, ki bo nocoj premierno na ogled v SNG Maribor, jo pripoveduje malce osveženo. Priznani koreograf Jean-Christophe Maillote naj bi namreč zgodbo namreč izčistil. V Mestnem gledališču ljubljanskem smo si ogledali gostujočo predstavo Stela, poplava zagrebškega gledališča Gavella, v oddaji pa tudi o koncertu ob 100-letnici delovanja ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Foto: Peter Uhan (izrez fotografije)
Vsak pogled na zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala se napaja tudi iz zgodb, ki jih pišejo nagrajenci te razstave. Tako so zapisali v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer bodo danes odprli razstavo del nagrajencev iz njihove zbirke. V današnjem Svetu kulture tudi o nocojšnjem tretjem koncertu za Modri abonma Slovenske filharmonije, pa o premierni uprizoritvi pripovednega baleta Veliki Gatsby na deskah ljubljanske opere, novih zgodovinskih odkritjih o visoki tehnološki in umetniški razvitosti kitajske dinastiji Tang in še kaj se bo našlo. Vabljeni v našo družbo! Slika (izrez): Robert Jančovič, Rez I Nazenie-Pasca/, 1996, barvni lesorez
V današnji oddaji vas bomo najprej povabili na nocojšnjo premiero filma Dober dan za delo, ki ga je posnel režiser Martin Turk. Bosanski film govori o t.i. malem človeku, ki se znajde v nemilosti kapitalističnega sistema. Izvedeli boste tudi več o novi gledališki uprizoritvi v SNG Nova Gorica z naslovom OS ter o nocojšnji podelitvi nagrade Kristalni mikrofon.
V oddaji bomo povzeli vsebino razstave del Božidarja Jakca v novomeški Galeriji Krka. Nadaljevali bomo med platnicami romana Cona, dela Goncourjevega nagrajenca Mathiasa Énarda, ki ga je leta 2017 slovenska javnost lahko bolje spoznala na festivalu Fabula. V njem glavni protagonist, tajni agent Francis Servain Mirković miselno potuje prek širšega Sredozemlja kot zgodovinskega prostora konfliktov, okrutnosti in nasilja. Ob razstavi in zanimivih knjižnih novostih bomo napovedali tudi nocojšnji koncert cikla Sozvočje svetov, na katerem bo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije kot solist nastopil kitarist Mak Grgić. Foto: Tihomir Pinter, Portret Božidarja Jakca, 1980, vir: fond Galerije Božidar Jakac
Sram je morda ena izmed najbolj človeških emocij. Gre za čustvo, ki je po eni strani zelo osebno, po drugi pa globoko vpeto v družbene sisteme, razmišlja umetnica Andrea Knezović, ki prav te širše mehanizme družbe postavlja v ospredje razstave Dialektika vrednosti v Projektnem prostoru društva umetnikov v Ljubljani. Razstava je odprta od 24. oktobra, oktobra pa smo obeležili tudi teden otroka. Ob tem so se številne založbe z novimi izidi spomnile na mlade bralce. Najbolj strastni med njimi so v preteklem počitniškem tednu zagotovo v roke vzeli kakšno dobro knjigo in jo z veseljem prebrali. Morda je bila med njimi tudi kakšna, ki je oktobra prišla na knjižne police. Več o teh prav tako v tokratni oddaji.
Jutri v Sloveniji praznujemo dan reformacije, posvečen verskemu gibanju v 16. stoletju, ki je sprožilo oblikovanje slovenskega knjižnega jezika. Bogastvo slovenskih protestantskih piscev je od danes, dan pred praznikom, dostopno tudi na spletnem portalu Fran, kjer so objavili prepise del slovenskih protestantskih piscev. Mednarodna, interdisciplinarna skupinska razstava sodobne umetnost Napeta sedanjost v velikem razstavišču Kibla Portal v Mariboru je zadnja razstava v sklopu mednarodnega projekta Tvegaj spremembo, ki s povezovanjem umetnosti, znanosti in družboslovja kritično opozarja na družbeno realnost našega časa. V oddaji pa tudi o razstavi Slovenija na plakatih zbirke Salce v Narodni galeriji, jutrišnji Noči grozljivk in začetku sezone tržaškega gledališča Rossetti. FOTO: FB Kibla
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu bodo ob 17ih odprli zgodovinsko razstavo z naslovom En krompir, tri države – okupacijske meje na Dolenjskem 1941–1945. Spregovorili bomo tudi o groteskni lutkovni predstavi za odrasle z naslovom Napravite mi zanj krsto, ki so jo prvič uprizorili leta 1993 in je veljala za precej revolucionarno tisti čas, danes pa bo ponovno zaživela v Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana. V Svetu kulture še o novostih založbe Beletrina. Vabljeni v našo družbo! Vir fotografije: Dolenjski muzej
Pri založbi Goga je izšel prevod drugega romana španskega pisatelja Jesúsa Carrasca Zemlja, po kateri stopamo. Že prvi roman Na prostem, ki je tudi izšel v slovenščini, je požel odobravanje španske in svetovne kritike. V Badajozu leta 1972 rojeni Jesús Carrasco je oktobra tri tedne gostoval pri založbi Goga v Novem mestu. Ob tej priložnosti je obiskal tudi naš studio, kjer se je z njim pogovarjal Andrej Rot. V Mariboru pa so včeraj na zaključni slovesnosti razglasili nagrajence 54. gledališkega festivala Borštnikovo srečanje. Najboljša uprizoritev pretekle gledališke sezone je po presoji žirije še ni naslova v režiji Tomija Janežiča in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Žirija pa je posebej izpostavila še uprizoritev Ali: Strah ti pojé dušo v režiji Sebastijana Horvata in produkciji ljubljanske Drame, ki je prejela tudi nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. V oddaji pa tudi o arheološki razstavi Bratje po orožju – elite starejše železne dobe in gostovanju tria Wild strings – Divje strune na Kitajskem. Foto: Jedrt Jež Furlan
Neveljaven email naslov