Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
3617 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
Osrednji nacionalni gledališki festival, ki že štiriinpetdeset let bogati slovenski gledališki in kulturni prostor, za letošnje leto počasi zapira svoja vrata. V dveh tednih Borštnikovega srečanja se v Mariboru na odru SNG Drama, v Lutkovnem gledališču, Umetnostni galeriji Maribor in številnih drugih prizoriščih vsako leto zvrstijo najboljše produkcije slovenskih gledališč. Festival se zaključuje s slovesnostjo, na kateri v veliki dvorani slovenskega narodnega gledališča Maribor podeljujejo nagrade za dosežke na več področjih gledališke ustvarjalnosti, med katerimi je najuglednejši Borštnikov prstan, nagrada za izjemen igralski opus. Pred tem bomo lahko obiskali še zadnje tri tekmovalne predstave in številne spremljevalne dogodke. V Mariboru ostajamo tudi na umetnostnem sejmu v razstavišču Salzburškega dvorca sredi starega mesta, poročamo pa še o koncertu vokalnega abonmaja v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in premieri kratke radijske igre Čas. Foto: Borštnikovo srečanje
Za to, da tuji knjižni naslovi pridejo med slovenske bralce, poskrbijo književni prevajalci. Dve izmed njih – Tatjana Jamnik in Breda Biščak – bosta danes prejeli Sovretovo nagrado za vrhunske prevode, posvetili pa se jima bomo tudi v tokratni oddaji. V tej bomo prelistali še novosti z založbe Mladinska knjiga, med katerimi je roman irske pisateljice Sally Rooney Normalni ljudje, ki ga je medijska hiša Guardian uvrstila na seznam 100 najboljših knjig 21. stoletja. Današnji kulturni program izrazito zaznamuje tudi glasba. Nocoj lahko prisluhnete koncertu za Oranžni abonma, glasbenemu večeru, na katerem se bodo izvajalci spomnili Tomaža Pengova, ter letnemu koncertu Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Vse tri vam bomo danes podrobneje orisali. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Pixabay
V Svetu kulture bomo spregovorili o prenovljenem Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku, ki so ga v ponedeljek po štirih mesecih znova odprli. S 450 milijonov dolarjev vrednim projektom so razstavne površine razširili za tretjino. Danes bo v Trstu niz prireditev v počastitev pisatelja Alojza Rebule ob 1. obletnici njegove smrti, tudi o tem v oddaji, pa o svečani akademiji ob 80-letnici Akademije za glasbo v Ljubljani in ob 100-letnici višjega glasbenega šolstva v Sloveniji. Tu je še aktualno dogajanje na 54. Borštnikovem srečanju in še kaj se bo našlo. Vabljeni k poslušanju. Foto (izrez): Facebook - MoMA
Tudi o jugoslovanski slepoti Petra Handkeja, letošnjega nobelovega nagrajenca, je v daljšem pogovoru razmišljal Drago Jančar. Z Aleksandrom Čobcem se je pogovarjal tik pred svojim današnjim nastopom na enem izmed najuglednejših prizorišč Frankfurtskega mednarodnega knjižnega sejma, tako imenovani Modri Zofi. Pogovor lahko poslušate v zadnjem delu oddaje, v kateri najprej napovedujemo tri gledališke premiere in dva glasbena dogodka. Slovensko stalno gledališče v Trstu začenja sezono s Krčmarico Mirandolino Carla Goldonija, v Zagrebu so po drami Slavoja Žižka ustvarili predstavo Antigona, v ljubljanski Mali drami pa napovedujejo avtorski projekt Simpozij. Letos praznujemo 180. letnico rojstva Davorina Jenka, posvečen mu bo tudi jutrišnji koncert Davorin Jenko zbližuje in združuje v Cerkljah na Gorenjskem. V Kinu Šiška v Ljubljani pa bo prav tako jutri koncert z naslovom Operacija Helikon, ki ga boste lahko v neposrednem prenosu poslušali tudi na Programu Ars in v video prenosu na Arsovi facebook strani.
Založba Beletrina je med novejše izdaje uvrstila kar dva prevoda, ki sta jih izvirniku napisala Nobelova nagrajenca za književnost. José Saramago je portugalski pisatelj, ki je s prepletanjem alegorije in fantastike v svojih literarnih delih velikokrat zavzel kritično distanco do ključnih in univerzalnih tem v družbi, Iva Andrića pa so tako ali tako že poimenovali balkanski Homer. V oddaji Svet kulture se bomo posvetili predvsem prvemu, pravzaprav Saramagovem romanu Leto smrti Ricarda Reisa. Na zgodovinskem in političnem ozadju se dandanes riše tudi aktualno stanje v kitajskih kinematografih, v katerih je spored zelo odvisen od uradne kitajske cenzure. Iz kontekstov pa bomo razbirali tudi pomene razstavnih del Jake Babnika, ki bodo na ogled v Galeriji Jakopič.
V današnjem Svetu kulture se bomo najprej odpravili v Maribor, ki je bil ta konec tedna v znamenju najpomembnejšega gledališkega festivala pri nas. Prikazali so dve tekmovalni predstavi, v petek zvečer pa je mednarodni umetniški ansambel Gecko uprizoril predstavo Poroka. Izraelsko-britanski performer Amit Lahav je v njej naslikal distopični svet, v katerem smo vsi poročeni z družbenim sistemom. V oddaji tudi podrobneje o razstavi enega najpomembnejših italijanskih kiparjev Antonia Canove v Rimu.
»Nikoli ne bom pozabil tistih rok« ob svojih fotografijah razmišlja fotoreporter Nace Bizilj, dolgoletni sodelavec časnika Dnevnik. Prav roke so pogosto srž njegovih fotografij prelomnih dogodkov, med katerimi posebno mesto zavzema osamosvajanje Slovenije. Nocoj bodo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije odprli njegovo retrospektivno razstavo. V Svetu kulture gremo tudi na gledališke deske – ameriški pisatelj Michael Cunningham je leta 1998 izdal roman z naslovom Ure, ki ga je izstrelil med pisateljske zvezde in mu prinesel Pulitzerjevo nagrado. Leta 2003 je režiser Stephen Daldry po romanu posnel film Ure do večnosti, v katerem so blestele Nicole Kidman, Julianne Moore in Meryl Streep, na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bomo nocoj omenjeni roman videli še v odrski izvedbi. V oddaji še o osrednjem mednarodnem festival novomedijske kulture pri nas – Speculum Artium v Trbovljah in o drugem oktobrskem koncertu v ciklu Kromatika. Foto (izrez): avtor Nace Bizilj, vir Muzej novejše zgodovine Slovenije
V današnjem Svetu kulture se bomo najprej odpravili v Frankfurt, kjer poteka 71. mednarodni knjižni sejem. Na njem se predstavlja okoli 7500 razstavljavcev iz 109 držav, častna gostja je Norveška. Iz Nemčije nas bo pot vodila v Italijo, natančneje v Rim, kjer so nedavno odprli razstavo, ki združuje petdeset mojstrovin francoskega impresionizma. Za konec bomo obeležili še 25 let študija kulturologije.
Znan je bookerjev nagrajenec, pravzaprav nagrajenki, kajti letos so za najpomembnejšo literarno nagrado angleško govorečega sveta izbrali romana dveh pisateljic. Začenja se festival violončelistov in violončela Cellofest Ljubljana, medtem pa v NUK-u odpirajo razstavo ob 200. obletnici smrti Žige Zoisa. Predstavili bomo projekt TRANSFORM, ki bienalno povezuje umetniške akademije Jugovzhodne Evrope z obsežno mednarodno skupinsko razstavo. Foto: Reuters.
V oddaji Svet kulture bomo podrobneje predstavili novo razstavo tekstilij v Narodnem muzeju Slovenije, ki že od leta 1890 hrani zbirko 53 koptskih tkanin. V muzeju so zbirko strokovno obdelali z najsodobnejšimi znanstvenimi tehnikami in metodami ter ovrednotili, v obliki razstave in razstavnega kataloga pa jo prvič strnjeno predstavljajo slovenski javnosti. V oddaji bomo govorili tudi o Dnevih muzikologije, 54. Borštnikovem srečanju ter vas povabili na koncert sodobne glasbe v Cankarjev dom.
V SNG Drama Ljubljana bo v soboto premiera mednarodne koprodukcije, avtorskega projekta Pogovori o ljubezni, v režiji Jerneja Lorencija. Avtorji besedila so ustvarjalci uprizoritve, ki je nastala skozi raziskovanje ljubezni v družbenih, jezikovnih in kulturnih kontekstih. Popularizacija stripa in stripovske kulture pa je v ospredju ljubljanskega festivala stripa Tinta, ki ga bomo podrobneje predstavili v tokratni oddaji. V tej se bomo dotaknili še ene predstave – Turobni dnevi, čudoviti časi, premiera te bo v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu. Ocenili pa bomo tudi plesno predstavo Brina Bare Kolenc in Leje Jurišič. Foto: SNG Drama Ljubljana/Festival stripa Ljubljana - Tinta 2019
Na področju kulture je danes mednarodno najodmevnejša razglasitev dveh prejemnikov Nobelove nagrade za književnost, pri nas pa je najpomembnejši dogodek odprtje 9. trienala sodobne umetnosti - U3 v Moderni galeriji v Ljubljani. Tokrat ga je pod imenom Živo in mrtvo zasnoval češki kustos Vit Havránek. Današnji večer bo tudi v znamenju številnih premier: Čarobne piščali v ljubljanski operi, predstave Strahovi v Kranju, črne komedije Volpone v Mestnem gledališču ljubljanskem in predstave Iztoka Mlakarja Tutošomato v Novi Gorici. Napovedali bomo tudi drugi koncert za Modri abonma Slovenske filharmonije. Foto: Maja Smrekar & Manuel Vason, K-9_tipologija: Hibridna družina, Berlin, 2016 (produkcija Galerija Kapelica)
Prelistali smo Tristo zajcev, zbirko slovenskih ljudskih pravljic. Ilustrirane pripovedi iz zapuščine Milka Matičetovega je ob stoti obletnici njegovega rojstva izbrala in jim dala novo preobleko Anja Štefan. Odpravili smo se po poti drog v tretjem rajhu – v Sloveniji je na obisku avtor knjige Popolna omama Norman Ohler. Delo prinaša obsežno raziskavo, ki je rezultat petletnega raziskovanja nemških in ameriških arhivov. V oddaji tudi o festivalu sodobne glasbe Unicum, razstavi Silvestra Komela z naslovom Čutenje svetlob in barv, preverili smo umetniško-kulturni utrip na tržaškem, za konec pa smo se odpravili še v Hong Kong, kjer protesti razdvajajo kulturnike. Vir fotografije: BoBo
Jesenski dnevi bodo v znamenju poezije, tudi v pričakovanju prejemnika Jenkove nagrade, ki jo pesnica ali pesnik dobi za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Nagrade se podeljujejo tudi v okviru Meseca oblikovanja, medtem ko v slikovitem obmorskem mestu Koper odpirajo skupinsko razstavo Sodobno severnojadransko marinistično slikarstvo, zato se napotite v palačo Gravisi, ali pa na številne koncerte v Ljubljani in Mariboru.
V oddaji Svet kulture se bomo tokrat posvetili gostovanju prepoznavne ustvarjalke sodobne slovaške poezije. Mária Ferenčuhová je namreč odmeven pesniški glas svoje generacije na Slovaškem. V njenih zbirkah najdemo zelo različne teme – od okoljske problematike, materinstva do smrti in bolezenskega stanja človeka – prepoznavnost pa si je zgradila s specifičnim nerazčustvovanim pristopom. Radijska igra z naslovom Ta pesem ozdravi ribo, ki je nastala na osnovi besedila francoskega avtorja Jeana Pierra Simeona, je nominirana za nagrado na festivalu Prix Europa v Berlinu. Tudi sicer bomo nekaj več pozornosti namenili knjižni produkciji za otroke, saj se začenja teden otroka, poteka pa tudi mesec skupnega branja.
"Ples je zame gibanje v času in prostoru, njegove možnosti omejujejo samo naša domišljija in dve nogi." Tako je razmišljal plesalec in koreograf Merce Cunningham, ki je opustil običajno pripovedovanje zgodb z baletom in se osredotočil samo na plesno poetiko. Gib pri njem ne sledi nujno glasbi, plesne predstave pa je pogosto spojil z vizualno umetnostjo. Ansambel CNN – Ballet de Lorraine je ob 100. obletnici Cunninghamovega rojstva pripravil plesni večer, ki bo v nedeljo gostoval v ljubljanskem Cankarjevem domu. Napovedali bomo tudi dve premieri. V SNG Maribor bo v režiji Stanislava Moše na ogled opera Netopir, ki je polna spletk in na videz brezskrbne zabave v razkošnih kostumih in je eden izmed operetnih biserov dunajskega "kralja valčkov" Johanna Straussa ml. Uprizoritev dela Amelia E. v ljubljanski Mali drami z zgodbo naslovne junakinje, ki je kot prva ženska sama preletela Atlantik, posredno razmišlja o človeški sli po letenju in preseganju ovir. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki pa odpirajo retrospektivo Nandeta Vidmarja, ki je znan predvsem kot ekspresionist, tradicionalni krajinar, portretist ter slikar žanrskih in partizanskih prizorov, zelo malo pa se ve o njegovih barvitih in enigmatičnih delih iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja. V nedeljo pa se v Ljubljani začenja še mednarodni festival sodobne glasbe Unicum. Foto: Laurent Philippe, spletna stran Cankarjevega doma
V času, ko so opozorila o ekološki krizi vse glasnejša, tudi umetniki vse pogosteje opominjajo na tesno vez med človekom in naravo. Ne le onesnaževanje in čezmerno izkoriščanje naravnih virov, tudi pokrajina v povezavi z družbenimi, ekonomskimi in kulturnimi vprašanji je v ospredju mednarodne razstave Podobe pokrajine, ki bo od danes naprej na ogled v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Razstava Osamljenosti. Izrazi tesnobe v prekmurski likovni umetnosti pa bo v galeriji Murska Sobota z izborom del iz stalne zbirke obravnavala naslovno temo. Živahno je tudi na glasbenem področju: napovedujemo koncert Klassika in nastop Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v okviru abonmaja Kromatika v Ljubljani in prvi koncert v ciklu Carpe Artem v Mariboru.
V oddaji vas bomo najprej povabili na premiero novega slovenskega filma. Režiser Matjaž Ivanišin se podpisuje pod film z naslovom Oroslan. Gre za moškega iz Porabja okrog katerega se po njegovi smrti stkejo različne zgodbe. Posvečamo se tudi razstavni umetnosti, predstavljamo nove prostore Galerije SLOART ter razstavo keramike slovenske kiparke Dragice Čadež.
Danes izpostavljamo 25. festival Mesto žensk, 80-letnico Dušana Jovanovića in retrospektivo filmov ob 100. obletnici rojstva Franceta Štiglica. Foto: Tone Stojko. Vir: Slogi - gledališki muzej.
»Avstrijski van Gogh« je krilatica, s katero so kritiki označili Richarda Gerstla, ki danes velja za prvega avstrijskega ekspresionista, v svojem kratkem življenju pa ni dosegel večje slave, čeprav je še pred Egonom Schielejem in Oskarjem Kokoschko rahljal konvencije tedanjega časa ter v svoje slikarstvo uvedel številne novosti in prehajal v ekspresivno abstrakcijo. V Leopoldovem muzeju na Dunaju je zdaj na ogled obsežna razstava, ki ne predstavlja le Gerstla, temveč tudi njegove povezave s sodobniki in nasledstvo. Ustavili se bomo še v Gradcu, kjer poteka večmedijski festival Štajerska jesen, ter predstavili nekaj knjižnih novosti, med katerimi je tudi nova knjiga Vinka Möderndorferja Ljudomrznik na tržnici, analiza slovenske družbe in njenega odnosa do umetnosti in kulture.
Neveljaven email naslov