Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
V Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani bo na sporedu četrti koncert 17. cikla Sozvočje svetov, ki ga v sodelovanju z umetnostnimi zgodovinarji pripravlja in izvaja Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Koncert bomo neposredno prenašali na našem tretjem programu – programu Ars. V oddaji pa tudi o aktualnem dogajanju na festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, ki prehaja v sklepni del. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
V današnji oddaji bomo pod drobnogled vzeli razstavo ameriškega pop art in grafiti umetnika Keitha Haringa v dunajski Albertini. V nadaljevanju bomo napovedali dve gledališki premieri: v Mariboru bodo na oder postavili Sofoklovo dramo Ojdip v Kolonu, v Trstu pa Ukročeno trmoglavko Williama Shakespeara.
V oddaji predstavljamo izjemne arheološke najdbe s keltskega najdišča v Brežicah, knjižne novosti založbe Goga (pesniško zbirko Petra Svetine ter romana Veliborja Čolića in Svetlane Slapšak) ter likovno razstavo Andreja Trobentarja v Bežigrajski galeriji 1. Napovedujemo pa tudi šesti koncert za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije in filmsko projekcijo dokumentarnega filma Druga stran vsega.
Srbijanka Turajlić je v Srbiji ena najbolj znanih nekdanjih opozicijskih aktivistk: bila je profesorica na elektrotehnični fakulteti in postala je simbol študentskih protestov, predvsem proti Miloševićevemu etničnemu nacionalizmu. Znana je po tem, da je brez dlake na jeziku: ko so ji podelili nagrado osvajanje svobode, ji je ogorčeno rekla »nagrada za fiasko«. Njeno hči, filmsko režiserko Milo Turajlić, smo si pri nas zapomnili že po filmu Cinema Komunisto, lani pa je posnela dokumentarni film Druga stran vsega, intimen in družbeni portret medvojne in povojne Srbije, ki ga je naslikala tudi skozi družbeno-politično delovanje svoje matere. Drugo stran vsega so septembra premierno prikazali v Torontu, novembra je postal veliki zmagovalec na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Amsterdamu IDFA, ki je med najbolj cenjenimi na svetu, v Ljubljani pa odpira 20. Festival dokumentarnega filma. Ta sicer predstavlja tudi druga velika filmska imena, kot so legendarni ameriški dokumentarist Frederick Wiseman, romunski novovalovec Radu Jude in latvijska režiserka Laila Pakalnina, ki je začela ustvarjati po razpadu Sovjetske zveze. Foto: TIFF
V oddaji Svet kulture o glasbenem in razstavnem dogajanju v Novi Gorici in Goriških brdih: medtem ko se je v vili Vipolže in na gradu Dobrovo danes začelo deseto mednarodno glasbeno tekmovanje Svirél, je v Mestni galeriji Nova Gorica že na ogled študijska razstava z naslovom Futurologija. Več v oddaji - vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Detajl s plakata razstave Futurologija (vir: http://www.kulturnidom-ng.si).
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Performans Vie Negative 365 padcev raziskuje padanje – po stopnicah, v zasede, v omedlevico, v napačne roke, pa tudi padanje političnih in drugih organizacij ter političnih in drugih osebnosti, od Geralda Forda, Fidela Castra in Angele Merkel do umetniškega vodje Vie Negative Bojana Jablanovca. Ta je zasnoval in režiral performans, v katerem bodo lovili ravnotežje tri plesalke, plesalec in dva igralca – kaj ni konec koncev vsaka predstava nevarno spolzka? Projekt Via Negativa, ki pri nas sicer nepretrgano ustvarja že šestnajst let, tako nadaljuje opozicijsko gledališko politiko in produkcijo, ki na novo razmišlja o odnosu med občinstvom in nastopajočimi ter briše meje med zasebnimi in javnimi podobami. Medtem v Slovenskem mladinskem gledališču z metaforo črne luknje v predstavi Metamorfoze 4: Črne luknje dekonstruirajo zahodnjaško tradicijo humanizma, v novomeškem Teatru Antona Podbevška pa uprizarjajo predstavo po motivih revolucionarnega romana Demian Hermanna Hesseja.
Danes v oddaji o dveh novih uprizoritvah, premieri opere Philipa Glassa Lepotica in zver, pripravljajo jo v ljubljanski Operi, ter o predstavi Georga Büchnerja Dantónova smrt, ki jo nocoj premierno uprizarjajo v Mestnem gledališču ljubljanskem. V nadaljevanju pa še o dveh knjižnih novostih Mladinske knjige: kriminalnem romanu Pogodba Mojce Širok in romanu Starinarnica Lune Jurančič Šribar. (Foto: Darja Štravs Tisu)
Danes smo se v oddaji sprehodili po razstavi akademskega slikarja Franca Vozlja v Kranju ter razstavi z naslovom Knjižna umetnost na Hrvaškem, ki je na ogled v ljubljanskem NUK-u. Povzeli smo festival etnografskega filma in druge pomembnejše kulturne dogodke. Na fotografiji je detalj slike Franca Vozlja. Vir fotografije je Gorenjski muzej.
Strupena nevesta je naslov literarnega dela Tomislava Vrečarja, v katerem se ukvarja tako s kultom potrošništva, kot zasvojenostjo z drogo in lastno identiteto. Tudi v simbolni svet pesniške zbirke Gašperja Maleja vstopa resničnost negotovosti in bolečine.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Tokrat napovedujemo baletni triptih sodobnih koreografij Leva desna, leva desna, koncert Carmine Slovenice, 49. revijo Primorska poje in 4. koncert iz cikla Mozartine Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Vir foto: SNG Maribor, avtor fotografije: Tiberiu Marta.
Med poudarki današnje oddaje so razstava Iskanje lepote slovaških umetnic Michaele Čopikove in Veronike Obertove, novosti Cankarjeve založbe (zbirka esejev Jasmína B. Freliha Bleda svoboda in dva romana, Davorina Lenka Bela pritlikavka in Donne Tartt Lišček) ter koncert za modri abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki bo tokrat v celoti posvečen glasbi Leonarda Bernsteina.
Intimni odzivi umetnikov na univerzalni stik človeka z morjem so na ogled na razstavi Morje ob mestu, ki so jo včeraj odprli v Galeriji Vžigalica. Na razstavi se predstavlja osem umetnikov različnih narodnosti, ki jih druži pripadnost tržaški umetniški sceni, iz Trsta prihaja tudi Simfonični orkester Teatro Lirico Giuseppe Verdi; ta bo nocoj nastopil v Mariboru. Ob razstavi in koncertu se bomo v oddaji posvetili tudi gostovanju britanskega intelektualca, filozofa in komparativista Terryja Eagletona na Fabuli pred Fabulo. Na fotografiji je delo Nike Furlani Genus Fluens. Vir foto: Galerija Vžigalica.
Danes bomo govorili o zvočni in video zbirki Slovenskega gledališkega inštituta v Ljubljani ter o podarjenih likovnih delih Klavdija Tutte Gorenjskemu muzeju. Oddajo začenjamo s prispevkom iz zamejstva ob jubileju Slovenske prosvete.
Komentar konkretnih političnih in družbenih procesov, simbolika bivanjskega stanja sodobnega človeka ali abstraktne slike, ki gledalca vznemirjajo z barvnim žarenjem … Galerijske prostore polnijo raznolike razstave vizualne umetnosti, ki jim tokrat namenjamo osrednji prostor. Natančneje se bomo v oddaji sprehodili po razstavi makedonskega umetnika Žarka Baševskega v Kibli, razstavi bolgarskega umetnika Kamena Stoyanova v Kulturnem centru Tobačna 001 ter postavitvi slikarke in grafičarke Mojce Zlokarnik v Kresiji. Ob razstavah se bomo v oddaji dotaknili tudi osveženega koncepta programskega sklopa Novih branj v ljubljanski Drami in prihajajočih glasbenih koncertov. Na fotografiji je detajl slike Mojce Zlokarnik iz cikla Nemo govorjenje (2016, akril na platnu).
Govorili bomo o predstavi Realisti, ki bo krstno uprizorjena v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Oddaja bo zazvenela predvsem v zvokih klasične glasbe: med drugim bomo napovedali koncert iz cikla Kromatika v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in solistke Yeol Eum Son pod taktirko dirigenta Pabla Gonzaleza.
V oddaji bomo na svetovni dan maternih jezikov predstavili raznovrstne jezike umetnosti, predvsem glasbenega. Danes se bo namreč začela 8. sezona koncertnega cikla Harmonia concertans: Stara glasba na Novem trgu. Pozornost bomo namenili tudi 68. filmskemu festivalu v Berlinu, kjer se za zlatega medveda poteguje 19 celovečernih filmov, pomemben del festivala pa je tudi Evropsko filmsko sejmišče. Poleg tega bomo spregovorili še o dvodnevnem simpoziju o mapiranju in arhiviranju javnih prostorov Nonument! v Mestnem muzeju Ljubljana ter razstavi Duše Jesih Daj mi znak!, ki jo bodo odprli v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu.
V Celju bodo drevi na odru Slovenskega ljudskega gledališča uprizorili sodobno in več plastno dramo Mučenik v režiji Borisa Kobala - igro, ki norost in strast pubertete izenači z norostjo in strastjo verskega fanatizma in ekstremizma. V oddaji tudi o najnovejši drami Vinka Möderndorferja Fant, dekle in gospod, gledališki igri, ki pripoveduje prav o gledališču. Režira jo mlada Mateja Kokol, prvič v slovenskem prostoru jo bodo uprizorili nocoj v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. V nedeljo ob 19.30 pa bo v Slovenski filharmoniji v Ljubljani zazvenel 6. koncert za vokalni abonma, ki ga bomo prenašali na programu ARS. Foto: Jaka Babnik/SLG Celje
Neveljaven email naslov