Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
Na literarni turneji po Sloveniji te dni gostuje priznana in nagrajena sodobna hrvaška pisateljica Lada Žigo in sicer ob prevodu njenega romana Ruleta. Njeno delo tematizira povojno Hrvaško, tranzicijo ter igranje iger na srečo, ki se je kot fenomen razširilo v vojnem in povojnem času na Hrvaškem, ko politično prevarani ljudje dejansko niso imeli od česa živeti. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Nedavno je izšlo najnovejše delo, doktorja socialne antropologije in magistra politologije Ahmeda Pašića z naslovom Še vedno verjamem. Širši slovenski javnosti je postal znan zaradi pobude Ejga – za lepše Jesenice. Z ekipo prostovoljcev in podpornikov, ki jih je zbral okoli nje, je od leta 2013 naprej organiziral številne humanitarne akcije in se trudil, da bi Jesenice postale bolj urejeno mesto. Oddajo je pripravil Marko Rozman
Tokrat se bomo posvetili predvsem literarnim novostim. Knjiga Milene Miklavčič, ki nosi naslov Ogenj, rit in kače niso za igrače, je v samozaložbi izšla pred štirimi leti, njeno nadaljevanje s podnaslovom Babice, hčere, vnukinje pa je ena najbolj pričakovanih knjig letošnje jeseni. V njej spremljamo intimne zgodbe, ki razkrivajo pogled na spolnost in medsebojne odnose treh generacij žensk. Marko Trobevšek je pri založbi Modrijan izdal knjigo z naslovom Tisoč let mraka in luči, v kateri skozi perspektivo različnih področij ustvarjanja piše o kulturni zgodovini srednjega veka. Poleg tega bomo spregovorili o dveh gledaliških premierah: v Mini teatru bodo nocoj uprizorili predstavo Naj bo konec lep, v Gledališču Glej pa pripravljajo Orgijo, ki jo bodo premierno uprizorili jutri. Gre za zadnji del Trilogije Urške Brodar, Jureta Novak in Katarine Stegnar, ki sledi predstavama Zato sem srečen in Katarina po naročilu. Tudi festivala Kantfest v Rušah in pregleda kitajske kulturne politike ne bomo izpustili.
V Rimu je sezona razstav likovne umetnosti v polnem razmahu. V prejšnjih oddajah smo že podrobno poročali o retrospektivi prelomnega desetletja Pabla Picassa, ki je odprta v konjušnicah na rimskem Kvirinalu, ter o delih iz zasebne zbirke Clauda Moneta v Vittorianu na Beneškem trgu. Tokrat o palači Barberini, v kateri razstavljajo približno dvajset del Giuseppa Arcimbolda, italijanskega slikarja, ki ga bržkone najbolj poznamo po njegovih portretih ljudi, sestavljenih iz sadja in zelenjave, pa tudi rož, rib in knjig; in o dogajanju v rimski mestni galeriji moderne umetnosti, v kateri so na ogled dela sicilijanskega umetnika Francesca Trombadorija, ki je bil med najpomembnejšimi člani umetnostnega gibanja, znanega kot Rimska šola. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pa je na ogled razstava Podoba Slovenije v obdobju narodnega prebujenja, ki prinaša upodobitve slovenskih krajev s sredine 19. stoletja.
Pred jutrišnjim državnim praznikom bomo spregovorili o oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. Čeprav se nam danes zdi vzpostavitev knjižnega jezika nekaj samoumevnega, pa je bilo pred petimi stoletji to izjemno zahtevna naloga, ki je spominjala na utopijo. Slovenski protestantski pisci so izdajali knjige za bralce, ki jih še ni bilo, pri tem pa so uporabljali jezik in črkopis, ki ga maloštevilni bralci sprva niso bili vajeni. Poleg tega se bomo v oddaji posvetili premieri predstave Naj bo konec lep v Mestnem gledališču Ptuj, tudi razstave Odlivanje smrti v Galeriji Vžigalica ne bomo izpustili.
V današnji oddaji predvsem o gledališču. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo drevi premiera avtorskega projekta Sen kresne noči režiserja Jerneja Lorencija; v nedeljo pa bo Stari mestni elektrarni v Ljubljani premiera plesno-gledališke predstave Branka Potočana z naslovom Prijatelj, postoj in poglej. Poročamo tudi iz 52. gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru in predstavljamo drugi del novosti založbe Mladinska knjiga.
Na redni spored slovenskih kinematografov danes prihaja film Prebujanja režiserja Petra Bratuše. Intimna drama o zagatah treh parov na pragu srednjih let je združila igralska imena kot so Jana Zupančič, Primož Pirnat, Saša Pavlin Stošić, Sebastian Cavazza, Katarina Čas in Jurij Zrnec. V oddaji še o nocojšnjem, v tej sezoni tretjem koncertu za Modri abonma Slovenske filharmonije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani in o drugem koncertu simfoničnega cikla Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor v tej sezoni, ta bo v dvorani Union. Napovedali bomo tudi jubilejni koncert dekliškega zbora sv. Stanislava, ki bo ob 20. obletnici njihovega delovanja v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Foto: Katarina Čas v filmu Prebujanja
V današnji oddaji predstavljamo projekt Na-poti v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Ta zajema dve razstavi, ki se dotikata tem migracij, beguncev, osebnih zgodb in izkušenj ter politično-ekonomske slike Evrope. Ponovno poročamo iz gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru in opozarjamo na dva glasbena dogodka: nastop ansambla za staro glasbo Capella Carniola v samostanu Pleterje ter koncert Milka Lazarja in Igorja Matkovića z Big Bandom RTV Slovenija v ljubljanskem Kinu Šiška. Prisluhnite nam malce po 16ti!
V SNG Opera in balet Ljubljana bodo premierno uprizorili novo slovensko operno delo Ada. Skladatelj Tomaž Svete ga je zložil na libreto pesnika Iva Svetine, ta pa je navdih našel v slovenski pesnici Adi Škerl in njeni pesniški zbirki Senca v srcu. Njena zgodba je simbol iskanja lastnega izraza, ki mu je pot utirala skozi prepreke socialistične cenzure. V oddaji tudi o nastopu priznanega pianista Grigorija Sokolova v Cankarjevem domu, slovenski premieri predstave Misterij sove v Lutkovnem gledališču Ljubljana, ki je nastala v koprodukciji ljubljanskega in francoskega lutkovnega gledališča ter o radijski igri z naslovom Zadnjikrat v Ljubljani avtorja Jožeta Rodeta, ki jo bodo nocoj javno predvajali v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. ¸ Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Dan po predsedniških volitvah predstavljamo satirično pesniško zbirko Jane Kolarič Vsi predsednikovi sonetje. Poročamo tudi iz 52. gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru, ozrli pa se bomo še v tujino: v Rimu so odprli razstavo slavnega impresionista, Clauda Moneta.
V današnji oddaji napovedujemo odprtje 52. gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru in razstavo o Harry-ju Potterju v Londonu. Pestro je tudi glasbeno dogajanje: v Mariboru bo jutri koncert v okviru raziskovalnega projekta Carmine Slovenice z naslovom Zveneče skulpture, ki vključuje tudi razstavo. V Ljubljani bo v nedeljo nastopil zbor Slovenske filharmonije, zaključuje pa se tudi festival zvočnih umetnosti EarZoom.
V današnji oddaji predstavljamo antologijo pisateljice Polonce Kovač, pomembne slovenske pisateljice za otroke, med njenimi bolj znanimi je denimo Pet kužkov išče pravega. Delo z naslovom Kaj se komu sanja je v počastitev jubileja pisateljice izšla pri založbi Mladinska knjiga. Poročamo tudi o glasbenih dogodkih: v Ljubljani se še do jutri odvija violončelistični festival Cellofest, v Viteški dvorani v Križankah pa bo prvi koncert letošnjega koncertnega cikla Mladi virtuozi.
V današnji oddaji predstavljamo antologijo pisateljice Polonce Kovač, pomembne slovenske pisateljice za otroke, med njenimi bolj znanimi je denimo Pet kužkov išče pravega. Delo z naslovom Kaj se komu sanja je v počastitev jubileja pisateljice izšla pri založbi Mladinska knjiga. Poročamo tudi o glasbenih dogodkih: v Ljubljani se še do jutri odvija violončelistični festival Cellofest, v Viteški dvorani v Križankah pa bo prvi koncert letošnjega koncertnega cikla Mladi virtuozi.
Trije slovenski umetniki so leta 2007 uradno spremenili svoje ime v ime, ki ga ima predsednik stranke SDS, tedaj tudi premier, Janez Janša. S tem so sprožili številne premisleke, ki so posledica spremembe imena – od biopolitičnih, zgodovinskih, psiholoških, pravnih, ekonomskih, lingvističnih, filozofskih in družbenih implikacij. Razstavo Janez Janša® nocoj odpirajo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kurira jo Domenico Quaranta. V današnji oddaji pozornost namenjamo tudi prejemniku ene najuglednejših literarnih nagrad na svetu – nagrade man booker, nominirancem za Jenkovo nagrado, razstavi Matjaža Počivavška v Zagrebu ter koncertu Nine Prešiček in Matsa Lidströma v okviru festivala Cellofest.
8. novembra se začenja Ljubljanski mednarodni filmski festival, Liffe. V oddaji bomo napovedali program 28. Liffa, ki so ga predstavili organizatorji na današnji novinarski konferenci. Predstavljamo tudi nove knjižne izdaje Mladinske knjige in Cankarjeve založbe. Vabljeni k poslušanju!
Danes bomo govorili o knjižnih novostih, ki jih je izdala Mladinska knjiga za otroke in mladino. Podali se bomo v Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer je pod naslovom Narava v nebo, človek vase razstavljen izbor krajinskega in figuralnega slikarstva iz Koroškega muzeja moderne umetnosti v Celovcu. Pot bomo nadaljevali na Kitajskem, kjer so največji muzeji začeli omejevati obiske in čas, ki ga obiskovalci lahko prebijejo v njih.
Drugič zapored bo osemdnevni Cellofest Ljubljana gostil tuje in domače mojstre violončela, ki se bodo občinstvu predstavili na številnih koncertih. Ob Cellofestu v oddaji predstavljamo knjigo Andrijana Laha Slovenski književniki in književnice v komunističnih zaporih ter razstavo Plečnik in voda: vodnjaki v mestu. Napovedujemo pa tudi neposredni prenos tekmovanja Naj narodi pojo in premiero glasbene instalacije Idealna ob zaključku festivala Mesto žensk, v kateri avtorice premišljajo institucijo materinstva.
Tokrat o razstavi Liminalni agenti v ljubljanski galeriji ŠKUC, ki s pomočjo umetniških in znanstvenih pristopov raziskuje možnosti vzpostavljanja odnosa z nečloveškim – rastlinskim, živalskim ali tehnološkim – na način, da ta ne bi temeljil na privilegiju človeškega. V nadaljevanju pa o frankfurtskem knjižnem sejmu, knjigi lutkarja Edija Marajona in drugem koncertu Kromatike – Finske harmonije. Vit foto: arhiv umetnikov
Na novogoriški oder prihaja komedija, ki slika slabosti človeka, kakršnega poznajo vsi časi človeštva, medtem, ko se je v Frankfurtu odprlo knjižno sejmišče, kjer literarnih likov z dobrimi in slabimi platmi tudi ne manjka.
Teme tokratne oddaje so: festival stripa Tinta, novosti založbe Beletrina, med katerimi je tudi z nagrado man booker nagrajeni roman Richarda Flanagana, mednarodni bienale umetnosti v Firencah in nova plošča Zlatka Kaučiča. Napovedujemo tudi prvi koncert 17. cikla Sozvočje svetov in premiero Cvitkovičevega filma Družinica. Na fotografiji je detajl iz stripa Kate Evans.
Neveljaven email naslov