Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
V tokratni oddaji o 32. grafičnem bienalu – naslovljenem Kriterij rojstva, razstavi Nataše Prosenc Stearns v Mariboru, razstavi kontroverznega umetnika Gottfrieda Helnweina v Pliberku, koncertu Carmine Slovenice Poslušajte vsi človeki! ob 500 obletnici reformacije na Slovenskem in koncertu v baziliki Marije, Božje matere na Sveti Gori pri Novi Gorici.
Večni arhitekt: Življenje in delo Jožeta Plečnika, modernističnega mistika, je naslov nove knjige, ki približa Plečnikova dela skozi njegovo življenjsko zgodbo. Mednarodnega bookerja, namenjenega prevodnim delom v Veliki Britaniji, je prejel izraelski avtor David Grossman za roman A Horse Walks Into a Bar/Pride konj v bar. V oddaji tudi o razstavi treh generacij družine Demšar z naslovom Glina, les in steklo ter o prenovljeni stalni zbirki Ivana Groharja v Loškem muzeju. Danes mineva 150 let od njegovega rojstva.
Slovenci smo bili 12 narod, ki je imel v svojem jeziku prevedeno celotno Biblijo. Prevod Jurija Dalmatina je bil temeljen za razvoj slovenskega jezika, na njem namreč temelji tudi prva slovnica. To temeljno delo bo zdaj deloma razumljivo tudi sodobnemu bralcu, saj je Združenje Trubarjev forum izdalo Novo zavezo Dalmatinove Biblije.
Čeprav je zemlja zelo gostoljuben prostor za življenje in vse dejavnosti, tudi umetniške, se prostor delovanja, hotenj in dosežkov seli v vesolje. Bo zemlja ostala brez ljudi? Povsod po svetu so posejane umetnine, ki so nekdaj dom imele na Kitajskem.
Marsikatero otroštvo je minilo ob podobah pravljic, ki jih je ilustrirala Ančka Gošnik Godec, tudi Muca Copatarica je stopila v marsikatero otroško dušo. Pred desetletji so nastajala tudi podjetja, ki so v zadnjih letih doživljala zaton.
S pokrajinskim muzejem Maribor smo odprli debato o kuhinji, to je tudi naslov razstave (Debata o kuhinji – Kitchen debate) o zgodovini kuhinj. Z Arnejem Hodaličem smo se odpravili med izginjajoča ljudstva in napovedali večer samospevov z mezzosopranistko Mojco Vedernjak Ne glej mi v pesmi.
Danes praznujemo dan Primoža Trubarja; ob letošnji 500-letnici reformacije po vsej Sloveniji poteka več prireditev. Na Trubarjevi domačiji v Velikih Laščah tradicionalno pripravljajo literarni večer Društva slovenskih pisateljev, naslovljen Dom v jeziku, ki ga bomo prenašali na našem 3. programu - programu Ars. V oddaji tudi o festivalu Junij v Ljubljani ter koncertu Vite Mavrič ob 30-letnici njenega ustvarjanja.
Tokrat o prihodnjem petletnem obdobju programskega upravljanja zavoda Bunker s Staro mestno elektrarno; ob tem pa predstavljamo še problematiko ohranjanja Velikega kitajskega zidu in razstavo avstrijske umetnice Irmgard Hummitzsch v kranjski Mali galeriji.
V poplavi moderne tehnologije, ki izdeluje na videz brezhibne izdelke, se nam tudi v umetnosti postavlja elementarno vprašanje, koliko vsebina postaja suženj medija, ki naj bi jo nosil. V Ljubljanski galeriji Fotografija nam ta mesec razmislek o bistvu fotografskega sporočila odpira Voranc Vogel.
Koprodukcija in združevanje medijev, kot sta gledališče in radio, pri nas ni pogosta praksa. Prav nocoj pa bo v Slovenskem mladinskem gledališču in na Radiu Slovenija, programu Ars, zaživela gledališka in zvočna igra Grešni kozel, ki jo po besedilu Reinerja Wernerja Fassbinderja režira gledališki in radijski režiser Alen Jelen.
Današnja oddaja je raznolika. Začenjata se dva literarna festivala – Mesto knjige v Novi gorici in Živa književnost v Ljubljani, kjer gostuje tudi slavni Cirque du Soleil s predstavo Varekai. Napovedujemo koncert eksperimentalnega studia Zahodnonemškega radia na Ljubljanskem gradu, v oddaji pa še o letošnjem prejemniku Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev Juretu Robežniku.
V tokratni oddaji o razstavi Ave crux alba: 800 let Malteškega reda na Slovenskem. Prva omemba posesti reda sv. Janeza iz Jeruzalema, danes znanega kot malteški vitezi, na naših tleh namreč sega v leto 1217. Na razstavi bo prikazanih več kot dvesto eksponatov, največ iz zasebnih zbirk in še nikoli prej postavljenih na javni ogled, nekaj pa iz Velikega priorata Avstrije, Nadškofije Ljubljana in Pokrajinskega muzeja Maribor. V oddaji še o dogajanju v Palači Cukrarna, kjer bodo odprli razstavo v sklopu festivala Svetlobna gverila, o knjigi Henrika Neubauerja Slovenske opere – od Belina do Božjega delca in koncertu Modrega abonmaja Slovenske filharmonije.
Kako so samuraji povezani s Slovenci? Na to vprašanje odgovarja razstava Poti samurajev, japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, ki so jo odprli v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi. V oddaji tudi o razstavi »Spartak – sužnji in gospodarji v Rimu«, ki je na ogled v muzeju Ara pacis v večnem mestu, in o publikaciji Osemdeseta o osemdesetih, ki je del širšega projekta Moderne galerije. Vir fotografije: Narodni muzej Slovenije
Danes o novostih Mladinske knjige izpod prstov Renate Salecl in Igorja Karlovška. Napovedujemo odprtje fotografske razstave V pristanu Nataše Segulin v ljubljanski galeriji Equrna ter peti koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije iz cikla Sozvočje svetov, ki bo nocoj v Narodni galeriji in na valovih programa Ars. Vabljeni k poslušanju! Foto: Detajl s fotografije Nataše Segulin.
V Ljubljani se začenja festival bralne kulture LUD Literature z naslovom Prepišno uredništvo, kjer se bo vse vrtelo v smislu javnega in zasebnega, tudi v Novem mestu se začenja 40. jubilejni knjižni sejem, tam se je začel tudi festival Kamišibaj gledldališča. Predstavljamo pesniški zbirki Marka Kravosa in Petre Koršič, nekaj pa bomo povedlai tudi o kranjski klobasi, ki ima za sabo precej slovenske zgodovine.
Današnja oddaja je glasbeno obarvana. Napovedujemo gostovanje enega najbolj priznanih studiev in raziskovalnih laboratorijev za elektronsko glasbo v Ljubljani. Nemški SWR Experimentalstudio, ki deluje na presečišču skladateljskih idej in uresničitve, bo med 28. majem in 2. junijem s projektom Luther–Trubar / reformatorja in upornika beležil 500. letnico reformacije. V Novem mestu bo drevi koncert kvarteta klarinetov Klarinesansa v okviru prireditve Noč slovenskih skladateljev, v Mariboru pa se začenja festival Ezl ek. Opozarjamo tudi na fotografsko razstavo Spomin. Odtisi uničenja in upor življenja, ki jo bodo v projektnem prostoru društva umetnikov – DUM v Ljubljani odprli danes.
Cilj nove kitajske svilne ceste, vsestranskega sodelovanja med Kitajsko in 68 državami Azije, Afrike, Evrope in Južne Amerike bo tudi pospeševanje sodelovanja na področju kulture. Možnosti bodo na njej odprte tudi za Slovenijo. V oddaji med drugim še o Drama festivalu in razstavah Galerije Murska Sobota.
V oddaji poročamo s canskega festivala, kjer je Slovenski filmski center predstavil ukrep za spodbujanje snemanja mednarodnih produkcij v Sloveniji. Predstavljamo fotografsko razstavo v galeriji Photon, na kateri 14 avtorjev podaja svoje videnje podonavske regije. Medtem ko so v Cannesu zasijale filmske zvezde, so se v Ljubljani na mednarodnem srečanju z naslovom Misliti drugače / Misliti drugo zbrali filozofi.
Kar nekaj mest v nekdanji Jugoslaviji, ki so nosila ime po dolgoletnem predsedniku Titu je v novejši zgodovini doživelo precej tragično usodo. Mit o Titu se je razblinil, medtem, ko nekateri stari grški miti dobivajo nove razsežnoati, tudi v filmih, ki so tokrat na ogled v festivalskem mestu Cannes.
Tokrat se oglašamo s 70. mednarodnega filmskega festivala v Cannesu; in sicer bomo osvetlili festivalske poudarke minulega konca tedna. Govorili bomo tudi o razstavi slikarke Tine Dobrajc Velika dekleta ne jočejo v Galeriji Božidar Jakac in napovedali premiero avtorskega projekta Sebastijana Horvata Slovenija gori. Na fotografiji je detajl slike Tine Dobrajc z naslovom Divide Et Impera. Vir: Galerija Božidar Jakac.
Neveljaven email naslov