Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
V oddaji Svet kulture o izbranih novih publikacijah Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in o novem slovenskem filmu z naslovom Anina provizíja. Pestro bo tudi v Mariboru. V Galeriji Društva likovnih umetnikov bodo odprli likovno razstavo ob jubileju Ludvika Pandurja. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Vesna Milek v filmu Anina provizija (režija Igor Šmid, 2017)
Ob mednarodnem dnevu maternega jezika se bomo posvetili knjižnim novostim, ki jih med bralce pošilja založa Mladinska knjiga. Napovedali bomo krstno uprizoritev novega opernega dela Božji delec Pavla Mihelčiča na besedilo Milana Dekleve. Vabljeni k poslušanju! Vir fotografije: https://home.cern/
Briljantna literarna mojstrovina Običaji dežele, italijanska razstava Art Deco - nora dvajseta in razstava Aleksija Kobala v Equrni.
V tokratni oddaji je v ospredju gledališče. In sicer premiera avtorskega projekta Stenica, ki ga je po motivih pravljične komedije Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega režiral Jernej Lorenci, ter uprizoritev Shakespearove tragedije Romeo in Julija v režiji Matjaža Zupančiča. Pozornost namenjamo tudi novi knjigi umetnika Marka Pogačnika Vesolje človeškega telesa in prihajajočim glasbenim koncertom.
Tokrat smo se razgledali po zasebni knjižnici koprske plemiške družine Grisoni, ki je na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici, ter pogledali v Galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem, kjer že pol stoletja hranijo dela naivnih umetnikov. V oddaji Svet kulture tudi o tem, kaj so v zadnjih dneh pripravljali v ljubljanskem Lutkovnem gledališču, ter o prihodnosti mest, kot si jo zamišljajo arhitekti, ki so se zbrali v ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Vabljeni k poslušanju!
Oglaševanje je eden izmed najmočnejših dejavnikov, ki sooblikujejo naš vsakdanjik. Potrošniška industrija s svojimi reklamami vpliva na skoraj vsa področja, od najbolj intimnih vidikov našega življenja, trgovskih ponudb, do družbeno-političnega dogajanja in kulturnih vsebin. A vendar je zgodovina oglaševanja na Slovenskem slabo raziskana. To belo liso zapolnjuje zbornik Od prvih oglasov do interneta, ki so ga izdali na Inštitutu za novejšo zgodovino. V oddaji smo pogledali tudi v socialno in kulturno zgodovino hrane, se ozrli po Berlinalu in pregledali nekaj glasbenega dogajanja.
Slovenska kreativnost iz lesa na razstavi v Zagrebu, iz Vetrin spomina jemljejo prebivalci Kočevske, ki imajo za sabo tudi tragično zgodovino migracij, uvodni koncert festivala sodobne glasbe Unicum.
V Izraelu je izšla antologija slovenke poezije v hebrejščini, na Kitajskem je pred vrati nova jezikovna reforma, italijanski študenti pa ne obvladujejo osnov matenega jezika
V oddaji predstavljamo jutrišnjo premiero kratke radijske igre Zadetek, ki je nastala po predlogi letošnjega Prešernovega nagrajenca Aleša Bergerja. Berger je najbolj znan kot prevajalec iz francoščine, njegova tokratna radijska igra pa je satira na kontaktno-nagradne radijske oddaje. Ozrli se bomo v Rim in obogateno resničnost v Neronovi Zlati palači. Napovedujemo tudi gostovanje Kraljevega filharmoničnega orkestra iz Liverpoola v Mariboru ter kulturne dogodke na gledališkem in razstavnem področju.
Kulturni praznik se nadaljuje. Festival Ljubljana drevi gosti Londonski kraljevi filharmonični orkester z dirigentom in violinistom Pinchasom Zukermanom. V oddaji tudi o koncertu iz cikla Kromatika ter o knjižnih novostih založbe Studia Humanitatis in zborniku Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci.
Na Prešernov dan, po državi potekajo večje in manjše prireditve, svoja vrata pa brezplačno odpirajo številne kulturne ustanove. Slovenski kulturni praznik je dan, ki spodbudi razmišljanje o Francetu Prešernu kot zgodovinsko pomembni osebnosti ter o pomenu, ki ga imata kultura in jezik za državo in narod. Podrobneje v oddaji, kjer smo preverili samo vzdušje ob obeleževanju kulturnega praznika.
Ob slovenskem kulturnem prazniku v Kranju, Prešernovemu mestu, pripravljajo vrsto kulturnih in glasbenih prireditev, ki jih bodo jutri oblikovali v tradicionalni Prešernov smn'j. Slogan letošnje prireditve je Čas za romantiko 19. stoletja.
Orfiška šola je naslov esejistične knjige, ki jo je napisal pesnik in publicist Samo Simčič ter podelitev Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj na Konservatoriju za glasbo.
V tokratnem Svetu kulture se bomo najprej ustavili na odrskih deskah. Izvedeli boste več o dveh novih premierah v SSG Trst ter v SNG Maribor. Odpravili se bomo tudi v razstavne prostore, v Celju je na ogled razstava Jožeta Tisnikarja, v Novi Gorici pa fotografije Lada Jakše. Na Vodnikovi domačiji v Ljubljani obeležujejo 259 let rojstva Valentina Vodnika, prelistali pa smo tudi novo bero knjig založbe Mladinska knjiga na temo staranja.
Nocoj bo v Slovenski filharmoniji potekal drugi koncert za Koncertni abonma Akademije za glasbo, na katerem bo nastopil Orkester Slovenske filharmonije s štirimi študenti akademije v vlogah solistov. Orkester bo vodil mladi korejski dirigent TaeJung Lee, ki se je ljubljanskemu občinstvu že predstavil, program koncerta pa bo zajemal dela od romantike do prve polovice 20. stoletja.
V Ljubljani se začenja festival Ment; odprtje bo potekalo v Kinu Šiška, dogajanje pa bo – kot vsako leto – razpršeno po več prizoriščih. Ment je osrednji zimski festivalski dogodek, ki v Slovenijo prinaša svežo glasbo iz vse Evrope, v konferenčnem delu pa trende v glasbeni industriji.
O literaturi, ki je prepovedana in avtorjih, ki so bili podrvženi cenzuri ter glasbi, ki je ne gre zamuditi. V Narodni galeriji bo potekal tretji koncert Sozvočje svetov v sezoni Ljubljanskih koncertov, v Cankarjevem domu pa bo nastopil pihalec Roscoe Mitchell.
Nekateri, ki iščejo izgovore za politiko izključevanja, terorizma in koloniziranja, so prepričani, da nekatere religije verujoče nagovarjajo k nasilju nad neverujočimi ali drugače verujočimi, medtem, ko papeževa vloga ni omejena le na verske zadeve, ampak ima vseskozi tudi političen vlpliv in moč. O obeh temah v knjigi in na razstavi.
V tokratni oddaji o premieri Antigone na velikem odru SNG Drama Ljubljana, krstni uprizoritvi distopične groteske Ljudski demokratični cirkus Sakešvili v Mali drami, premieri predstave Judovski pes v Miniteatru, s katero obeležujejo dan spomina na žrtve holokavsta, in premieri opere Rensko zlato v SNG Maribor. Osrednji del oddaje torej namenjamo uprizoritveni umetnosti, napovedujemo pa tudi prihajajoče glasbene koncerte.
Četrtkova oddaja najprej prinaša povabilo k ogledu Puccinijeve opere Madame Butterfly, ki bo premierno na sporedu nocoj v ljubljanski SNG Opera in balet. Predstavljamo tudi dve novi razstavi - v Slovenskem etnografskem muzeju si lahko ogledate zgodovinsko razstavo o Afriki, v Centru in galeriji P74 pa razstavo sodobne umetnosti Nekaj novega. Jutri se bomo po vsem svetu spomnili žrtev holokavsta. 27. januar je namreč Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za uradni dan spomina na žrtve te najhujše tragedije v zgodovini človeštva. Napovedujemo nekaj dogodkov, ki se bodo v okviru tega dneva zgodili v Ljubljani in Mariboru.
Neveljaven email naslov