Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
Danes vas bomo po poti Večnega človeka, kot nosi naslov knjiga, ki jo bomo predstavili, pospremili do bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu, kjer potekajo intenzivna prenovitvena dela. Poleg vesti o današnjih dogodkih, bomo napovedali tudi nocojšnji koncert Slovenske filharmonije v sklopu Srebrnega abonmaja. Vabimo vas k poslušanju!
Društvo slovenskih režiserjev v Slovenski kinoteki pripravlja filmski večer ob obeleževanju 90-letnice Maka Sajka, avtorja družbeno angažiranih dokumentarnih filmov. Predvajali bodo Sajkove kratkometražne filme, s katerimi je odpiral nekatere tabu teme v nekdanji Jugoslaviji. Predstavili bomo obširno monografijo Narodnega muzeja Slovenije o predmetih iz največjega prazgodovinskega depoja pri nas, iz Mušje jame pri Škocjanu na Krasu. Več v oddaji Svet kulture - vabljeni k poslušanju! Foto: Iz dokumentarnega filma Mako, 2014; režija Siniša Gačić.
Plečnikovo leto se nadaljuje z novimi razstavami in osvetlitvami arhitektovega umetniškega dela, krajinski arhitekti pa razmišljajo o ohranjanju živega v naravi, kamor prihajajo elementi umetnega. Po desetletjih skrbi za knjigo, mnogi ugotavljajo, da ne potrebujemo imena za konec knjige, saj jo še vedno polagamo v naročje prihodnosti.
V današnji oddaji pozornost najprej namenjamo gledališču. In sicer odmevnemu osrednjemu dogodku festivala Tolstoj, iskalec resnice - predstavi Vojna in mir. Nadaljevali bomo z avtorskim projektom Človek, ki je gledal svet, ki ga bodo premierno uprizorili v Slovenskem mladinskem gledališču, in se nato ozrli čez mejo, h kulturnim dogodkom v bližnjem Trstu. Oddajo bomo sklenili s povabilom na prihajajoče glasbene koncerte in razstave. Vabljeni k poslušanju!
Na nakatere svetovljanske posameznike, ki jih naš prostor ni znal ceniti, smo pozabili, skoraj...Zgodbo spregledane feministke, ki je z idejami osvajala Evropo, povzema opera Julka in Janez. Koncertna mora pa se je iz novogoriškega gledališča preselila na ljubljamski oder.
Med umetniki, ki so svoje življenje posvetili lepoti, je Maks Bergant, samotni nadaljevalec starega rezbarskega izročila v duhu baročne umetnosti. Maks Bergant se je obrti izučil v Kamniku pri mojstru Ivanu Klemnu, najgloblje pa ga je zaznamovalo sodelovanje z arhitektom Jožetom Plečnikom. Njegova delavnica, ki jo je imenoval Bajtica, je bila pravljični prostor. Pri Celjski Mohorjevi je izšla monografija Rezbar Maks Bergant: Življenje, posvečeno lepoti umetnostnega zgodovinarja dr. Miklavža Komelja.
Naš program se tudi letos pridružuje večeru Evroradijskega praznovanja Rojstnega dne umetnosti. Tokrat se dogajanje seli iz studiev v dvorano Komuna in v začasni studio v preddverju Kina Šiška, koncertni del pa je nastal v sodelovanju z Zavodom Cona, ki se osredotoča tako na koncertno, kot na radijsko umetnost.
Stavbe, ki jih načrtujejo in gradijo arhitektke, doslej slovenskim bralcem nedostopna zapuščina Walterja Benjamina z naslovom Usoda in značaj ter zbirka esejev Alojza Ihana: Čas nesmrtnosti
Oddajo začenjamo z novimi razstavami uveljavljenih slovenskih umetnikov: Ejti Štih, Marka Požlepa in Uroša Weinbergerja. Predstavljamo tudi dve novi gledališki premieri: Medejo Oliverja Frljića v SNG Maribor ter predstavo Sem pa tja v SSG Trst. Za konec pa še vabilo na glasbene dogodke tega konca tedna.
Neoliberalna politika zahodnih demokraciij je spremenila tudi odnose znotraj družine, saj ta postaja podobna političnemu polju, na katerem vladajo posamični interesi, korupcija, laganje, prikrivanje, predsodki, medtem pa se razkorak med revnimi in bogatimi povečuje, nekateri lahko preživijo le s prodajo organov, drugi pa bi jih darovali, ko se njihovo življenje izteče.
»Ko se je začela Tolstojeva duhovna kriza, je bil star 49 let. Preživel je pol stoletja. Misel na smrt ga je vznemirjala že prej, a je bežal pred njo in si jo prikrival z vojno, kmetovanjem, literaturo in družinskim življenjem. Toda ni si mogel lagati v nedogled in prekleto vprašanje ,čemu?' ga je navsezadnje ujelo ter zatemnilo vsa druga. Življenje se je ,ustavilo'.« Tako je Pavel Basinski opisal prelomni obrat v življenju velikega ruskega pisatelja in misleca. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo v okviru festivala Tolstoj, iskalec resnice predstavil zgodnje Tolstojevo obdobje. V oddaji tudi o premieri filma Matura romunskega režiserja , razstavi Ane Sluga in koncertu samospevov Therese Plut.
Pred dobrim mesecem je pri založbi Modrijan izšla knjiga z naslovom Kot konji, ki spijo stoje Paola Rumiza, sodobnega italijanskega pisatelja, novinarja, kolumnista, predvsem pa velikega popotnika. Paolo Rumiz je v Ljubljano prišel že novembra, obiskal je 32. Slovenski knjižni sejem v Cankarjevem domu, nocoj pa bo knjigo predstavil tudi na gradu Kromberk pri Novi Gorici.
Kako bi lahko povzeli letošnje globuse? Angleški časopis Guardian jih strne z naslovom Meryl Streep vedno zmaga, Ryan Gosling pa nikoli ne razočara. New York Times: Trump je bil videti kot slon v dvorani Zlatih globusov. Na Radiu Slovenija pa bi lahko rekli: Dežela la la nagradila Deželo la la.
Častitljivi jubilej, 50 letnico je lani praznovala oddaja Radia Slovenija: Slovenska zemlja v pesmi in besedi. O sklepnem delu obeleževanja jutri zvečer v Cankarjevem domu, pa več pozneje. Pri glasbi ostajamo tudi v nadaljevanju oddaje, ko bomo napovedali nocojšnji in nedeljski koncert v Slovenski filharmoniji, zatem pa se selimo na otok, v Veliki Britaniji namreč vsake štiri leta izberejo kulturno prestolnico. Več o dogajanju v mestu Hull od naše londonske dopisnice, pred koncem oddaje pa vas vabimo, da prisluhnete še pogovoru z likovno in lutkovno umetnico Sabino Šinko, ki bo likovne dokumente izbranih lutkovnih predstav iz svojega opusa, predstavila na razstavi v Lutkovnem gledališču Maribor. Vabimo vas k poslušanju!
Čakamo na besedo vseh besed, ki zaznamuje naš čas, pomanjšano različico prepovedanega mesta in na obisk italijanske nacionalne prestolnice kulture.
Med letošnjimi obletnicami bo pri nas v ospredju 100-letnica konca soške fronte. Po 29-ih mesecih in petih dneh je jeseni 1917 ob Soči nastopilo obdobje miru, potem ko sta avstro-ogrska in nemška vojska presenetili Italijane z 12. soško bitko. Ta je bila – še posebno pri Kobaridu – tako uspešna, da so ji rekli Čudež pri Kobaridu, celotno ofenzivo pa so poimenovali Waffentreue – Zvestoba v orožju. Neposredno, po še svežem spominu, je boje na soški fronti opisal pisatelj Ivan Matičič, ki je v njih sodeloval kot vojak avstro-ogrske vojske. Njegova knjiga Na krvavih poljanah je izšla že leta 1922, založba Karantanija pa je nedavno izdala še njegovo delo Skozi plamene prve svetovne vojne: po neskončni poti s slovenskim planinskim polkom. V oddaji bomo napovedali tudi dogodke ob izteku Lutrovega desteletja v Nemčiji in se ozrli po fotografski razstavi Jake Bregarja.
Vojna in mir v gledališču, na razstzavi in v času revolucij, mesec oktober, mesec revolucije in 95. tez na vratih cerkve v Wittembergu, Ljubljana, Dunaj, Praga, mesta s pečatom Jožeta Plečnika.
Teme oddaje: - za čem žalujemo, ko žalujemo za Leonardom Cohenom, Davidom Bowijem, Princeom in Georgeom Michaelom? - načrti kulturnega ministra Toneta Peršaka v letu 2017 - premiera plesne predstave Kamor ptice ne letijo na odru Lutkovnega gledališča Maribor Vabljeni k poslušanju!
V Narodni in univerzitetni knjižnici je na ogled razstava Béseda dá besedo in igro: 150 let Dramatičnega društva v Ljubljani, na kateri je predstavljeno gradivo Nuka o čitalnicah in razvoju slovenskega gledališča. V oddaji sicer povzemamo tudi pomembnejše razstave, ki so trenutno na ogled po državi.
Danes mineva dve leti od smrti slovenskega pesnika Tomaža Šalamuna - v počastitev njegovega izjemno plodnega življenja bodo danes v prostorih Javnega sklada za kulturne dejavnosti odprli Center za poezijo Tomaža Šalamuna. V oddaji predstavljamo še decembrski sejem ilustracije v Vodnikovi domačiji v Ljubljani ter projekt umetniških klopi v Mariboru.
Neveljaven email naslov