Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
»NSK država ni parodija, kot mislijo nekateri, ampak obratno, parodija so realne države,« je pred dnevi Slavoj Žižek izjavil v svojem odmevnem predavanju, naslovljenem Pogum brezupa, ki ga je imel v okviru paviljona NSK v Benetkah. Tako Neue Slowenishe Kunst kot Žižek se predstavljajo tudi v sklopu letošnjih Dunajskih slavnostnih tednov v avstrijski prestolnici. V tokratni oddaji Svet kulture bomo tako osvetlili razstavo kolektiva NSK na Dunaju in jutrišnje Žižkovo predavanje, spregovorili pa bomo tudi o razstavi Salvadorja Dalija v Lendavi in premieri Šoštakovičeve opere Lady Macbeth v Mariboru.
SNG Opera in balet Ljubljana bo nocoj premierno uprizorila Beethovnovega Fidelia. Devetdeset let po prvi slovenski uprizoritvi bo edina skladateljeva opera zaživela v izvirnem nemškem jeziku, a brez govorjenega besedila. Podrobneje v oddaji, kjer predstavljamo tudi Alpe Adria Festival prihajajoče literature, ki se bo odvijal v Mariboru.
Gorazd Vilhar je fotograf in umetnostni zgodovinar, ki že od osemdesetih let prejšnjega stoletja raziskuje tradicijo in kulturo Japonske, kjer živi, predava po različnih mestih ter se podpisuje kot soavtor večjih knjig. V duhu japonske tradicije je naslov razstave, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
V tokratni oddaji o raznovrstni afriški literaturi, ki jo pogosto zaradi nepoznavanja in distance – zapuščine kolonialnega časa – na Zahodu apriorno označujemo z eno sintagmo. V sklopu 6. mednarodne konference Dan Afrike v Vodnikovi domačiji namreč poteka program namenjen literarni produkciji afriškega kontinenta. V oddaji se bomo ob glavni temi dotaknili tudi nove knjige esejev Andreja Capudra Zamrznjene besede in koncerta Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije ob 15-letnici delovanja.
Nekateri politiki redko berejo in s svojimi nebralskimi dosežki razsvetljujejo svet, kitajska politična smetana pa vendarle ni pozabila na knjigo. No, vsak dan kaj novega, tudi iz Benetk, odkoder Nika Autor sporoča: novicam se ne odpovemo.
Oddajo začenjamo z dvema premierama. V SNG Maribor bodo uprizorili poetično dramo Gregorja Strniše Ljudožerci v režiji Ivice Buljana, v SLG Celje pa dramo Nebeški odred Đorđeta Lebovića in Aleksandra Obrenovića v režiji Juša A. Zidarja. Napovedujemo tudi koncertno dogajanje v Slovenski filharmoniji v Ljubljani: jutrišnji nastop Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča ter nedeljski koncert v okviru Vokalnega abonmaja.
Danes o tem, kako se pisatelji spopadajo z lažnimi novicami ter z zmedo, ki jo takšne novice povzročajo. To je bila uvodna tema mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. V oddaji napovedujemo še nocojšnji koncert Modrega abonmaja Slovenske filharmonije in premiero opere Benjamina Brittna Obrat vijaka – vabljeni k poslušanju! Foto: Detajl s plakata ob 90-letnici Slovenskega PEN.
V oddaji o mednarodnem srečanju pisateljev PEN na Bledu, o povezavi Ljubljanice in Plečnika, Beneškem bienalu in Ljubljanskem festivalu. Ob 141. obletnici rojstva Ivana Cankarja pa bodo njegovo pesem Srečala sva se na cesti interpretirali ustvarjalci, katerih materni jezik ni slovenščina, a že vrsto let živijo in delajo pri nas. Pisatelju so se poklonili pred Cankarjevim domom v Ljubljani.
V Galeriji Škuc bodo nocoj odprli razstavo z naslovom RE-, ki obeležuje dvajseto obletnico obstoja šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje: Svet umetnosti. Razstava ponuja arhivski prikaz zgodovine šole ter umetniški deli Rene Rusjan in Blaža Miklavčiča. Podrobneje v oddaji.
V oddaji opozarjamo na pestro likovno dogajanje. V Mestni galeriji v Novi Gorici so v petek odprli razstavo Jasmine Samarin in Zvonka Čoha Odtisnjeni fragmenti, v mariborski Kibeli pa slikarsko razstavo Gregorja Pratnekerja. Izpostavljamo tudi nekaj novosti mladinske in otroške literature in napovedujemo premiero radijske igre Briskeby, ki jo je režirala Ana Krauthaker.
Festival Lent bo letos nekaj posebnega, saj praznujemo 25 let delovanja največjega regijskega multikulturnega festivala, ki je Mariboru dal poseben pečat in prispeval k njegovi mednarodni prepoznavnosti. Podrobneje o letošnjem programu v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Vodilni temi tokratne oddaje sta razstava slikarke Joni Zakonjšek, ki jo nocoj odpirajo v Galeriji Srečišče, v razstavnem prostoru ljubljanskega hostla Celica, in koncert Dialog z barokom, na katerem je prejšnji teden v Pekingu med drugim zazvenela Tartinijeva glasba. Naš dopisnik se je v kitajskem glavnem mestu pogovarjal z dvema soustvarjalcema koncerta: dirigentom En Shaom, sicer šef dirigentom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, in solistom, enim vidnejših kitajskih violinistov mlajše generacije Dan Zhujem, ki živi v Sloveniji. V oddaji bomo pozornost namenili tudi vizualni umetnosti: 18. Mediterranei – Bienalu mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja; nominirancem za Turnerjevo nagrado in novi ljubljanski galeriji Popart Cafe. Ob koncu pa se bomo spomnili letošnje posthumne prejemnice nagrade bert – igralke Ive Zupančič – ter včeraj preminule dramske igralke Mire Lampe Vujičić.
Temne in svetle plati odraščanja na medanrodnem filmskem festivalu Kino oko, polja solin na Severnem Jadranu in Komedija solz, film, ki govori o slabih odnosih in varovanju človekovega dostojanstva.
Teme tokratne oddaje so: mednarodni dan jazza, v znamenju katerega bodo to nedeljo (30.4.) tudi radijski valovi programa Ars; razstava Mrmranje v Mestni galeriji Ljubljana in monografija Portreti sodobne slovenske literature (1991-2016).
Šepetanje je knjiga, ki združuje poezijo in likovno govorico dolgoletnih življenjskih sopotnikov – decembra leta 2014 preminulega poeta Tomaža Šalamuna in slikarke Metke Krašovec. Pregledali smo še nagrade Združenja filmskih snemalcev Slovenije in opozorili na razstavo Jusufa Hadžifejzovića v Moderni galeriji.
Na Kitajskem odkrivajo nove in nove plasti preteklosti, na arheoloških najdiščih nastajajo nova mesta prihodnosti. Tudi o prvem svetovnem spopadu še nismo rekli zadnje besede, pesniki in pisatelji pa tako ali tako izumljajo nove in nove.
Na Kitajskem odkrivajo nove in nove plasti preteklosti, na arheoloških najdiščih nastajajo nova mesta prihodnosti. Tudi o prvem svetovnem spopadu še nismo rekli zadnje besede, pesniki in pisatelji pa tako ali tako izumljajo nove in nove.
Na Kitajskem odkrivajo nove in nove plasti preteklosti, na arheoloških najdiščih nastajajo nova mesta prihodnosti. Tudi o prvem svetovnem spopadu še nismo rekli zadnje besede, pesniki in pisatelji pa tako ali tako izumljajo nove in nove.
Knjiga Nova muzika v New Yorku Iča Vidmarja se ukvarja z glasbenim ustvarjanjem v tem mestu, ki je ves prepreden z neoliberlano politiko, medtem, ko se v Šiški pojavlja ženska umetnost, ki je na razstavi, poti sodobnee umetnosti pa vabijo tudi v Maribor.
V oddaji opozarjamo na prevod nove biografije Martina Lutra, ki njegovo življenje in čas opisuje z željo po čim večji avtentičnosti. V tržaškem Kulturnem domu bodo krstno uprizorili predstavo Grozljiva lepota po predlogi Marka Sosiča, ki bo imela dve različici - slovensko in italijansko. Napovedujemo tudi 3. koncert cikla Pogled nazaj - Pogled naprej v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in ocenjujemo predstavo Virginija Volk v ljubljanskem Lutkovnem gledališču.
Neveljaven email naslov