Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
Teme oddaje Svet kulture: - nove publikacije Teološke fakultete v Ljubljani - umetniška polnočnica v Križevniški cerkvi - prvi Center slovanskih kultur v Moskvi - najbogatejši kitajski tajkun kupuje Hollywood Vabljeni k poslušanju! Foto: Janez Marolt
Teme današnje oddaje Svet kulture: - razstava Začetki tihožitja v Italiji v rimski Galeriji Borghese - okrogla miza Kako pridobiti in obdržati umetniški atelje v Mariboru? - razstava Memgeneza Aleksandre Saške Gruden v ljubljanski Galeriji Alkatraz - pregledna razstava Prostor, vržen iz tira Sreča Dragana v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova - tradicionalni Božični koncert Slovenske filharmonije Vabljeni k poslušanju! Foto: Umetnostna galerija Maribor
Na najdaljšo noč v letu, zimski solsticij, obeležujemo Mednarodni dan kratkega filma. S projekcijami se pridružujejo tudi slovenski kinematografi. Ta noč pa bo zaznamovana tudi z odprtjem Slovenskega bienala ilustracije. V današnji oddaji pozneje tudi o dražbi umetniških del v galeriji Alkatraz in o posebni izdaji knjige Sikstinska kapela. Vabimo vas, da se nam pridružite!
V Mednarodnem grafičnem ikovnem centru so odprli razstavo Green go home, nova knjiga o življenju Alme M. Karlin, uumetniki Tobačne vabijo v svoje prostore in grobnica iz kitajske legende.
Pater Karel Gržan v svoji novi knjigi osvetljuje prikrita interesna ozadja in nakazuje smer možnih izstopov, v katere smo vpeti. Pri tem stavi na vlogo ozaveščenih posameznikov in ljudskih gibanj. Knjiga svari pred pastmi revolucije, ki se slej ko prej izkaže za ponovitev predhodnega stanja, in vabi v evolucijski napredek sobivanja tako na svetovni kot slovenski ravni.
Umetnik Franc Berthold je dosleden grafik, ki je tako rekoč ves svoj likovni opus posvetil najrazličnejšim grafičnim tehnikam. Tu so linorezi, ki so nastajali v obdobju, ko je bil učitelj razrednega pouka, motivi školjk, industrijski motivi. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so pripravili veliko pregledno razstavo njegovih del. Sicer pa se v predprazničnem času obeta veliko kulturnih prireditev.
Pesnik hodi po drugačnih poteh, pravi Svetlana Makarovič. Tokrat stopa med nas z novo pesniško zbirko Zima vezilja. Gre za petinštirideset haikujev – kristalno bolečino, odeto v žled. V oddaji pa nismo govorili le o bolečini, ampak tudi o Formatu: luči, razstavi Tanje Milharčič in Nike Rupnik. Skupno jima je ukvarjanje s pedagoško prakso, iz katere črpata poseben pristop k igrivosti podob.
V današnji oddaji najprej o filmu z naslovom Toni Erdmann. Hudomušna družinska drama je letos prejela že številne najpomembnejše filmske nagrade, zadnjo nedavno v Vroclavu za Evropski film leta. Od danes naprej bomo lahko film gledali pri nas. Poročamo še o dveh razstavah - na gradu Dobrovo je na ogled pregledna razstava del Erika Lovka, v Milanu pa kiparska dela Arnalda Pomodora.
Podobe Slovenije je najnovejša monografija vedut slovenskih krajev iz 19.stoletja, podobe treh zim v zgodbah štirih generacij žensk si bo mogoče ogledati v Cankarjevem domu, medtem, ko pesnik Boris A. Novak znova vrtnari z besedami, tokrat v Oblikah duha.
Napetost v ljubljanski Unionski dvorani je bila 12. decembra, leta 1941 skorajda izmerljiva: na odru je France Marolt dirigiral Akademskemu pevskemu zboru. In ta je na koncertu zapel tudi Jenkovo Lipo: pred nabito polno dvorano, v kateri je v prvih vrstah sedel okupator, dan pred kulturnim molkom.
Muzej za arhitekturo in oblikovanje se tokrat predstavlja z novo, ekološko naravnano razstavo. Gostujoča postavitev Muzeja za oblikovanje iz Züricha poudarja problem plastičnih izdelkov. Kaj se zgodi z njimi, ko jih zavržemo? Vprašaj v naslovu: Končna postaja: morje? je sam po sebi zgovoren. Ljudje smo iz zavrženih plastičnih izdelkov nehote ustvarili velikanske plavajoče otoke – eden takih leži v Tihem oceanu. Plastiko najdemo tudi na plažah in morskem dnu. Ampak to še ni vse. Ta material razpada na mikrodelce, ki imajo skrb zbujajoče posledice za naravo, živali in navsezadnje tudi za naše zdravje.
Na velikem odru ljubljanske Drame bo nocoj premiera krstne uprizoritve igre Merlin ali Pusta dežela. Dramsko epopejo, ki obsega skoraj 400 strani in velja za najbolj veličastno igro, ki so jo po drugi svetovni vojni postavili na nemški oder, je leta 1980 dokončal nemški dramatik Tankred Dorst. Na oder ljubljanske Drame jo postavlja makedonski režiser Aleksandar Popovski. Oddajo je pripravil Marko Rozman
V Narodni galeriji bodo drevi razglasili dobitnice nagrade Mira za leto 2016, ki jo podeljuje ženski odbor slovenskega centra PEN. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor je na ogled velika pregledna razstava o razvoju tekstilne industrije v Mariboru z naslovom Jugoslovanski Manchester – Mariborska tekstilna. V Narodnem muzeju Slovenije bodo drevi odprli razstavo Druga eksplozija – 90 leta. Na Arsu pa se začenja cikel radijskih iger študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.
Spoznavanje francoske kulturne dediščine v ljubljanskih knjižnicah, Ljubljana in slovenski umetniki se predstavljajo v Pulju, Pekinški urad za ohranjanje kulturen dediščine in akademija znanosti odpirata internetni jezikovni muzej
Nemoč je predstava, ki je nastala po romanesknem delu in razmislekih o ekonomskem stanju sveta v času krize, Boll in Varufakis v Mini teatru. Slovenija in neuvrščeni pop pa je naslov razstave v Umetnostni galeriji Maribor.
V Mestni galeriji se nocoj odpira razstava nemškega umetnika Ulaya, znanega predvsem po umetniških performansih z Marino Abramovič. V parku Tivoli je na ogled razstava Drevo, v oddaji pa vas vabimo tudi na nekaj plesnih premier ter na koncert Oranžnega abonmaja.
Za začetek bomo danes spregovorili o retrospektivni razstavi italijanske baročne slikarke Artemisie Gentileschi, pozneje pripoznane tudi kot simbolne figure boja za žensko enakopravnost. V nadaljevanju oddaje o razstavi Neskončna povezanost različnosti, kot jo ustvarja vizualni dialog nemškega umetnika Ulaya z mehičanom Inakijem Bonillasom; ter o novitetah hiše poezije Poetikon… Vabimo vas, da se nam pridružite!
Za začetek bomo spregovorili o retrospektivni razstavi italijanske baročne slikarke Artemisie Gentileschi, pozneje pripoznane tudi kot simbolne figure boja za žensko enakopravnost. V nadaljevanju oddaje pa o razstavi Neskončna povezanost različnosti, kot jo ustvarja vizualni dialog nemškega umetnika Ulaja z mehičanom Inakijem Bonillasom; pa še o novitetah hiše poezije Poetikon. Vabimo vas, da se nam pridružite!
Teme oddaje Svet kulture: - obletnica smrti Franceta Balantiča in knjiga o njem - prireditev v spomin na slikarja Jožefa Tominca v Kulturnem domu Gorica - premiera radijske igre Pot nazaj v produkciji Radia Trst A - orkester Dresdenske filharmonije v Cankarjevem domu - Slovenski kulturni center v Berlinu - Glasbeni večer v Gledališču Park v Murski Soboti
V tokratni oddaji bomo najprej pokukali na odrske deske. V Kranju se obeta premiera predstave Helverjeva noč poljskega pisatelja Ingmarja Villqista, režiser je Alen Jelen. Gledališčniki včasih spregovorijo tudi prek pisane besede - predstavljamo nov roman režiserja in koreografa Damirja Zlatarja Freya z naslovom Kristalni kardinal. V nadaljevanju oddaje boste med drugim slišali še pogovor Polone Fijavž in Aleša Štegra, ki se je preizkusil v pisanju za film.
Neveljaven email naslov