Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljanska Cirkulacija 2 gosti skladatelja Kasperja T. Toeplitza, v dunajskem Leopolodovem muzeju na ogled razstava Alfreda Kubina
V teh dneh se v Ljubljani mudi francosko-poljski skladatelj in instrumentalist Kasper T. Toeplitz, ki bo v podhodu Ajdovščina v prostorih Društva za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2 v dveh dneh izvedel dve deli. Prvi večer bo interpretiral skladbo ''Elemental II'' francoske skladateljice Eliane Radigue, čez dva dni pa še lastno skladbo ''Burning House'', ki je nastala posebej za ta dogodek.
Na Dunaju pa so sredi aprila odprli razstavo ''Izpovedi trpinčene duše'' avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina. Gre za eno izmed devetih razstav, ki jih bo muzej na ogled ponudil v tekoče letu. Razstava tega pomembnega simbolista in ekspresionista poveže tudi z drugimi umetniki.
3624 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Ljubljanska Cirkulacija 2 gosti skladatelja Kasperja T. Toeplitza, v dunajskem Leopolodovem muzeju na ogled razstava Alfreda Kubina
V teh dneh se v Ljubljani mudi francosko-poljski skladatelj in instrumentalist Kasper T. Toeplitz, ki bo v podhodu Ajdovščina v prostorih Društva za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2 v dveh dneh izvedel dve deli. Prvi večer bo interpretiral skladbo ''Elemental II'' francoske skladateljice Eliane Radigue, čez dva dni pa še lastno skladbo ''Burning House'', ki je nastala posebej za ta dogodek.
Na Dunaju pa so sredi aprila odprli razstavo ''Izpovedi trpinčene duše'' avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina. Gre za eno izmed devetih razstav, ki jih bo muzej na ogled ponudil v tekoče letu. Razstava tega pomembnega simbolista in ekspresionista poveže tudi z drugimi umetniki.
Današnjo oddajo bomo posvetili fotografiji. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so v serijo razstav Prepih, katerih vodilo so sveže ideje, umestili novo delo Jake Babnika, ki tudi tokrat daje misliti o razmerju med fotografijo, fotografiranim objektom in njegovim kontekstom. V Časovni izravnavi v središče postavi zgodovino ter predmete in prostore, ki nosijo posebno simbolno vrednost. V galeriji Fotografija, prav tako v Ljubljani, pa Tajvanec Simon Chang na razstavi Pastirji in klavnica prikazuje kontroverzno deželo in življenje z vojno zaznamovanih Kurdov. V objektiv lovi osebne zgodbe, ki jih želi iztrgati stereotipom eksotičnega Daljnega vzhoda. Med drugim je fotografiral psihiatrično bolnišnico, kjer vojna še vedno doni v glavah od vseh pozabljenih ljudi, in njen simbolični dvojnik, prostor brezbrižnih krvavih zamahov – klavnico. Foto: MSUM+ (projekt Jake Babnika Časovna izravnava)
Rimsko kulturno jesen je nepričakovano popestrila razstava Lockdown Italia, ki je na ogled v muzejih na Kapitolskem griču. Razstava je poklon italijanskemu narodu, ki je v mesecih karantene pokazal veliko solidarnosti, dostojanstva in poguma, pravijo organizatorji razstave. Ta prinaša izbor fotografij, ki so jih tuji fotografi in reporterji posneli v najhujših epidemijskih mesecih pretekle pomladi. V oddaji pa tudi o zbirki Klasična Beletrina, ki prinaša nov izbor vrhuncev svetovne književnosti. Do leta 2024 bo vsako leto izšlo pet svetovnih klasikov, romanov in novel, večinoma v novem prevodu. Sveže izdani prvi letnik tako obsega Novele Čehova, Guliverjeva potovanja Jonathana Swifta, Ozka vrata Andréja Gideja, Izpovedi bleferja Felixa Krulla Thomasa Manna in Cesarja Portugalije Selme Lagerlöf. Foto: MMC / Reuters
Na frankfurtskem knjižnem sejmu so konec tedna nastopila nekatera osrednja imena letošnjega virtualnega sejma. Edward Snowden in Slavoj Žižek sta predstavljala svoji novi knjigi, glavna gostja Margaret Atwood pa je nastopila v enournem intervjuju. V oddaji smo zbrali nekaj utrinkov iz teh pogovorov, Miha Kovač pa nam je povedal, zakaj so Skandinavci tudi med pandemijo prodali več knjig kot v enakem obdobju lani.
Zajezitveni ukrepi, ki – vsaj v rdečih regijah – zaustavljajo kulturno dogajanje v gledališčih in kinodvoranah, zaenkrat še niso zaprli vrat muzejev in galerij. Danes bomo tako povzeli dogajanje na 12. festivalu novomedijske kulture Speculum Artium v Trbovljah, ki si ga zaenkrat še lahko ogledajo prebivalci Zasavske regije. V nadaljevanju se bomo pogovorili s prejemnico Aškerčeve nagrade za življenjsko delo, ki jo je danes podelilo Arhivsko društvo Slovenije - Marijo Hernja Masten. Svojo poklicno pot je začela leta 1971 v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, kjer je bila zaposlena vse do upokojitve leta 2011. V utemeljitvi so zapisali, da Marija Hernja Masten svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja tudi v pokoju. In ker je 16. oktober mednarodni dan slovarjev, se bomo v oddaji ustavili tudi pri tej temi. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Delavski dom Trbovlje
Ob sprejetju novih ukrepov za preprečevanje okužb s koronavirusom se obeta začasno zaprtje nekaterih kulturnih ustanov. V Ljubljani bodo danes še premierno uprizorili gledališko in plesno predstavo, vse morebitne odpovedi ponovitev pa bodo objavili na svojih spletnih straneh. Gledališko premiero pripravljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem. Ta obraz britanske avtorice Polly Stenham na oder postavlja režiserka Tijana Zínajić. Novo plesno predstavo Odvečni v Centru kulture Španski borci uprizarja skupina En Knap Group. V Moderni galeriji v Ljubljani odpirajo razstavo, na kateri bodo na ogled dela poljskega povojnega modernista Andrzeja Wróblewskega. V ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor pa samo danes poteka festival Kinotrip, namenjen mladim od 15. leta dalje.
Dogajanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu je prav tako burno kot prejšnja leta, le da tokrat skoraj popolnoma virtualno. A tudi izkušeni direktor Jürgen Boos, ki je na čelu sejma že 15 let, je bil pred začetkom letošnje izvedbe negotov. Ali je sejem brez neformalnega druženja, osebnega srečevanja poslovnih partnerjev, možnosti, da živo poslušaš velike pisce, sploh še sejem? O tem smo z Boosom govorili dan pred odprtjem. Pogovarjali smo se tudi s profesorjem bibliotekarstva dr. Mihom Kovačem, ki v več kot 30-ih letih ni niti enkrat izpustil sejma v fizični obliki. Ob tem dodajmo še, da je Slovenija na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu kot država nekaj posebnega s spletno stojnico, ki je virtualna – po njej se je mogoče sprehoditi in pregledati knjige izbranih slovenskih založnikov. V Svetu kulture še o kolektivni organizaciji Aipa, ki uveljavlja pravice avtorjev, izvajalcev in producentov avdio-vizualnih del. Danes je organizirala spletni simpozij, v ponedeljek pa tiskovno konferenco ob desetletnici delovanja. Vir grafike: JAK
Čas teče, človeška neumnost ostaja, bi se lahko pošalili, ko nas spomin vrne v več kot sto let stare humorne pripovedi o Butalcih Frana Milčinskega. Pred kratkim je izšla satirična zbirka Nova butalska čitanka – Poučne zgodbe iz Butal vsestranskega književnika Vinka Möderndorferja. Kot sam pravi, je posvojil izvirne like in jezik, zgodbe pa so iz današnjega časa; razprodaja vsega po dolgem in počez, še vode in zraka, obregne pa se tudi ob značilno človekovo lastnost – ponižnost. Ilustracije je prispeval stripar Marko Kociper. V današnjem Svetu kulture še o festivalu glasbenega filma Naj se rola, ki je letos posvečen dokumentarcem o prodornih glasbenih umetnikih, in o novi sezoni glasbenega cikla Sozvočje svetov, ki ga v sodelovanju z Narodno galerijo pripravlja Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Na nocojšnjem uvodnem koncertu bo z orkestrom nastopila vrhunska slovenska harfistka Mojca Zlobko Vajgl. Vabljeni v našo družbo! Viri za grafiko: Založba Litera, festival Naj se rola
V oddaji o sklepnem dejanju 23. izvedbe Festivala slovenskega filma, in sicer podelitvi vesen, najvišjih nacionalnih priznanj na področju filmske umetnosti. Na Festivalu slovenskega filma letos niso podelili kipcev v kar petih kategorijah, saj ni bilo filma, ki bi ponudil tisto, kar nagrada opisuje, je v imenu strokovne žirije zapisal njen predsednik Matic Majcen. O vesnah, ki so jih podelili, pa več v oddaji, v kateri bomo predstavili tudi sedem pesniških glasov, izbranih na razpisu za izvirno pesniško zbirko Sončnice 2020. Vabljeni in vabljene k poslušanju!
Jutri bo minilo 100 let od koroškega plebiscita. V tem duhu bomo malce po 16-i predstavili knjigo Spomini Janka Oitzla; gre za dokument, ki predstavlja eno izmed mnogih usod koroških Slovencev, ki jim je plebiscit močno zaznamoval življenje. Predstavili bomo še knjižne novosti zbirke Moderni klasiki, med katerimi je klasično delo škotske književnosti – roman Zlata leta gospodične Jean Brodie; sprehodili pa se bomo tudi po razstavi Lojzeta Logarja, ki jo odpirajo v Galeriji Slovenj Gradec. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Oddajo začenjamo z glavno novico dneva, Kraljeva švedska akademija je danes ob 13h razglasila Nobelovega nagrajenca za literaturo za leto 2020. Nagrado prejme ameriška pesnica Louise Glück za svoj nezamenljivi pesniški glas, ki, kot so še zapisali v utemeljitvi, s strogo lepoto naredi individualen obstoj univerzalen. Pri tem črpa iz mitov in klasičnih motivov, ki so pogosti v njenih delih. V oddaji napovedujemo tudi premiero predstave Moj mož po literarni predlogi makedonske pisateljice Rumene Bužarovske v SNG Drama Ljubljana, premierno uprizoritev dveh italijanskih oper v ljubljanski Operi, to sta Cavalleria rusticana Pietra Mascagnia in Glumači Ruggiera Leoncavala ter začetka dveh glasbenih ciklov: Carpe Artem v Mariboru in Mladi virtuozi v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju.
Posvetili se bomo zgodbi poljske Nobelove nagrajenke za književnost, Olge Tokarczuk, z naslovom Transfugij. Protagonist se vpraša: »Čemu bi sklepali, da je prepad med človekom in svetom globlji in pomembnejši kot med dvema drugima vrstama bitij? Zakaj bi bil prepad med teboj in tem macesnom filozofsko resnejši kot med tem macesnom in na primer tistim detlom?« Zgodba Transfugij je del zbirke Bizarne zgodbe, ki smo jo nedavno dobili v slovenščini; izšla je pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki. V Svetu kulture še o dokumentarnem filmu – ta v tekmovalnem programu letošnjega Festivala slovenskega filma prevladuje, posvetili pa so mu tudi del strokovnega programa. Pa še o novostih založbe ZRC danes. Foto: NobelPrice.org
Od danes do nedelje v Ljubljani poteka 23. Festival slovenskega filma, ki ga letos zaznamuje epidemija in nezavidljiva finančna situacija. Nocoj v kinu Komuna festival odpirajo s celovečernim igrano-dokumentarnim filmom Antigona – kako si upamo! Janija Severja in s kratkim delom Neločljivi Marka Naberšnika. V Novi Gorici pa se bodo v okviru čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji poklonili srbskemu režiserju Srdanu Goluboviću, ki mu bodo podelili nagrado Darka Bratine. Na Dunaju pa so pretekli konec tedna v razstavišču Kunstforum odprli srednje veliko razstavo nemškega slikarja Gerharda Richterja, enega največjih in najdražje prodajanih sodobnih umetnikov. Po njegovi veliki retrospektivni razstavi z naslovom Panorama, ki je leta 2012 zakrožila med Londonom, Parizom in Berlinom, je ta razstava skoncentrirana le na en del Richterjevega ustvarjanja – na krajino. Več o njej pa v tokratni oddaji Svet kulture! Avtor foto: Gregor Podlogar; na fotografiji detajl slike Gerharda Richterja z naslovom Davos.
Letos obeležujemo stoto obletnico koroškega plebiscita in poklonili so se ji tudi v dunajskem Burgtheatru. Najprej so igralci ansambla Burgtheatra in ljubljanske Drame interpretirali besedila literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev iz vrst koroških Slovencev, nato pa je sledil pogovor, v katerem je sodelovalo sedem govork in govorcev, ki so na različne načine osvetlili problematike, povezane s koroškimi Slovenci; Kako se mešata sveto in smešno, pa se bomo vprašali v nadaljevanju oddaje, ko bomo predstavili nov strip Izarja Lunačka in napovedali prihajajoči festival stripa Tinta. Foto: Pixabay
Marborska Opera se je instituciji mariborskega gledališča pridružila leta 1920 – ob stoletnici želijo v SNG Maribor z naročilom glasbenoscenskega dela Marpurgi v zvrsti sodobne opere opozoriti na bogato dediščino mesta Maribor in njegovih prebivalcev ter odgovornost soustvarjalcev kulturnega, političnega in družbenega življenja. Opera skladateljice Nine Šenk bo v režiji Igorja Pisona nocoj v SNG Maribor doživela praizvedbo. V Kopru pa bodo dva tedna po izolski premieri nocoj uprizorili Hišo Bernarda Alba v režiji Julie Roschina. Predstavljamo tudi razstavo Tomaža Plavca v Dominikanskem samostanu na Ptuju in napovedujemo večer Zajuckaj in zapoj. FOTO: Marta Tiberiu
Hrepenenje šibkih, ponižanih in razžaljenih, želja in upanje po boljšem in lepšem je stična točka predstave Naše skladišče in radijskega romana Hiša Marije Pomočnice. Prvo bodo uprizorili v Prešernovem gledališču Kranj, drugega pa boste lahko slišali na programu Ars. Predstavili bomo razstavo Morje - naše življenje, ki odstira življene slovenske ribiške družine Caharija, po domače Babčevih iz Nabrežine pri Trstu. Začenja se filmska prireditev Poklon viziji. V oddaji tudi o koncertu v komornem studiu, na katerem bosta nastopila violončelist Nikolaj Sajko, član in solist Simfoničnega orkestra SNG Maribor, in pianist Miha Haas, izredni profesor klavirja in komorne igre na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vir fotografije Tania Mendillo.
Tintoretto, Rubens, Tizian, Veronese in druga zveneča imena likovne umetnosti bodo vse do 3. januarja na ogled v Narodni galeriji. Natančneje gre za 46 del iz zbirke cesarja Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti Rudolfa II, ki je kot vnet zbiratelj kupoval tako umetnine iz italijanske, nemške kot tudi nizozemske šole. Prostor v današnji oddaji namenjamo tudi gledališču, in sicer premieri predstave Proslava v Mariboru, hkrati pa tudi življenjski poti in spominih vrhunskega igralca Radka Poliča, ki jih je v biografski roman Rac zbrala Petra Pogorevc. Dotaknili se bomo tudi Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani in kulturnega utripa v Italiji. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Francoski dramatik, romanopisec in režiser Florian Zeller v svojih igrah vedno znova raziskuje odnos med lažjo in resnico, pogosto znotraj družinskega kroga, okolja, ki naj bi klicalo po odprtosti in iskrenosti, a je v resnici nagnjeno k lažem in sprenevedanju. Tako je tudi v Laži, komediji o dveh zakonskih parih, najboljših prijateljih in prijateljicah, med katerimi se odnosi zapletejo, ko pridejo na dan nezvestoba in predvsem laži, ki jih v imenu ljubega miru pripovedujejo drug drugemu. V galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki pa Mitja Konić, v Nemčiji živeči ustvarjalec mlajše generacije slovenskih slikarjev, razstavlja svoja monumentalna platna, na katerih »udejanja svoje ustvarjanje onstran političnih delitev, potrošništva, digitalnih medijev ter novodobnih trendov v vizualni umetnosti«, so zapisali pri galeriji, pri čemer se »osredotoča na filozofski in intelektualni odnos med človekom, naravo in stvarmi«.
Danes mineva 110 let od rojstva pripovednika Cirila Kosmača, ki se je v slovensko (literarno) zavest zapisal z mojstrskimi novelami Tantadruj, Tistega lepega dne, Balada o trobenti in oblaku, Očka Orel ter romanom Pomladni dan. V domači kanon je prispeval pripovedi o Primorcih, o ljudeh s Tolminske, tudi o posebnežih z velikim srcem in ujetnikih raznoraznih stisk. Izdaja njegovih besedil Lovim pomladni veter, ki sta jo uredila novinar Andraž Gombač in pisateljeva hčerka Nanča Kosmač Kogej, pa osvetljuje do sedaj neznano stran Kosmačevega opusa. Prinaša namreč izbor zgodnejših Kosmačevih pripovedi, ki jih je objavljal v periodiki. Gombač poudarja, da sta z izborom želela narediti knjigo, ki bi pričevala o grozotah in hkrati o veri v boljši jutri, ne nazadnje pa jo bralec lahko dojema tudi kot nekakšno Kosmačevo avtobiografijo. V današnji oddaji bomo pozornost namenili tudi prejemniku večernice - Andreju Rozmanu Rozi - in nekaterim svežim knjižnim naslovom z založbe ZRC SAZU. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Dva mlada slikarja, Adolf Hitler in Viktor Karlstein, se želita vpisati na Akademijo likovnih umetnosti na Dunaju, ampak jima ne uspe. Veliko pozneje, leta 1944, sta oba v Berlinu: Hitler je postal firer, Karlstein pa znanstvenik, ki konstruira novi monstruozni bitji, moškega in žensko. Tako se začne opis zgodbe satirične drame Matjaža Zupančiča, ki bo nocoj premierno na ogled v ljubljanski Mali drami, po besedah dramaturginje Darje Dominkuš pa govori o tem, da je zgodovinski Hilter sicer bil poražen, a lahko monstrum, ki smo ga ustvarili, kadarkoli uide z verige. Predstavili bomo tudi bolj vedro Stoletje muzikala v režiji Stanislava Moše in Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije. Foto: Peter Uhan, SNG Drama, izrez fotografije
Danes v oddaji predstavljamo novo premiero v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici, monodramo Evropa, mati mila, ki jo režisersko in z avtorstvom kolaža podpisuje Tatjana Peršuh, v njej pa nastopa igralka Ana Facchini. V Murski Soboti se začenja 25. tridnevno srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, na katerem bodo jutri Andreju Rozmanu Rozi podelili večernico, s katero nagrajujejo najboljše otroško ali mladinsko delo preteklega leta. Opozarjamo tudi na razstavo slikarja Arjana Pregla z naslovom Otroške slike, ki je na ogled v Galeriji Tobačna v Ljubljani in projekt Finale umetnika Janeza Janše, ki bo nocoj del programa festivala Steirischer Herbst v Gradcu. (Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan)
Neveljaven email naslov